Samoregulativa oglaševanja
Učinkovitost in posledično tudi vrednost oglaševanja kot ekonomskega orodja sta neposredno povezani z njegovim položajem v očeh potrošnika, saj oglaševanje lahko uspešno deluje le v okolju medsebojnega zaupanja vseh vključenih dejavnikov. Dolgoročni interes vseh v oglaševalski industriji, naj bodo to oglaševalci, agencije ali mediji, torej je, da zaščitijo svobodo komercialnega govora tako, da poskrbijo za njegovo korektnost.
Samoregulativa oglaševanja je sistem, s katerim si oglaševalska industrija sama postavlja meje ustvarjalnega, a hkrati korektnega in družbeno odgovornega oglaševanja. V različnih državah nastopa v različnih oblikah, vendar pa je bistveni princip samoregulative vedno enak: oglaševanje naj bo zakonito, dostojno, resnično in nezavajajoče; pripravljeno naj bo z občutkom odgovornosti do družbe in potrošnika ter z dolžnim spoštovanjem do pravil konkurenčnosti.
Temelj vsakega nacionalnega samoregulativnega sistema oglaševanja je Oglaševalski kodeks: oglaševalski standardi, pravila in načela najboljše prakse, ki se jim prostovoljno zavezuje oglaševalska industrija.
Zakonodaja in kodeks se medsebojno dopolnjujeta, določila kodeksa ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo, pogosto pa posegajo na področja, ki jih zakonodaja zaradi razdrobljenosti ne more urejati. Nacionalni oglaševalski kodeksi se med seboj v posameznih določilih lahko razlikujejo, saj upoštevajo specifike nacionalnega družbenega in kulturnega okolja, temelj za vse nacionalne kodeksa pa je ICC Code of Advertising Practice.
Za implementacijo določil kodeksa ter vodenje in upravljanje nacionalnega samoregulativnega sistema skrbijo samoregulativne organizacije - SRO (v Sloveniji je to Slovenska oglaševalska zbornica - SOZ in Oglaševalsko razsodišče, ki deluje pod njenim okriljem), ki jih ustanovi in financira oglaševalska industrija, so pa pri svojem delu neodvisne.
In ne nazadnje je izredno pomembno tudi dejstvo, da je samoregulativa oglaševanja živ mehanizem, ki se hitro odziva na družbene spremembe in razvoj in je tako fleksibilnejša od zakonodaje. Postopki so enostavni in za potrošnike brezplačni, breme dokazovanja pa na strani oglaševalca. Samoregulativa oglaševanja je tudi izraz demokratičnosti družbe in pomembno orodje izvensodnega reševanja sporov in kot taka priznana v številnih evropskih pobudah.
Slovenski oglaševalski kodeks in Oglaševalsko razsodišče
Predstavniki slovenskega oglaševalskega trikotnika so oktobra 1994 sprejeli prvi Slovenski oglaševalski kodeks, ki so ga kasneje nadgrajevali in ga bodo dopolnjevali tudi v prihodnje. Spremembe in dopolnitve Slovenskega oglaševalskega kodeksa na predlog upravnega odbora sprejema zbor članov SOZ.
Določila kodeksa v praksi izvaja Oglaševalsko razsodišče, ki deluje pod okriljem SOZ. Oglaševalsko razsodišče ima sedem članov, uglednih strokovnjakov s področja marketinga in oglaševanja. Članstvo v SOZ ni pogoj za članstvo v Oglaševalskem razsodišču. Člane Oglaševalskega razsodišča voli zbor članov zbornice. Mandat članov je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Način delovanja in postopke opredeljuje Poslovnik o delu Oglaševalskega razsodišča.
Oglaševalsko razsodišče razsoja o skladnosti oglasov s Slovenskim oglaševalskim kodeksom na podlagi pritožb. Pritožbo lahko vložijo tako pravne kot fizične osebe. Oglaševalsko razsodišče odloča na sejah, ki so zaprte za javnost. Na izrecno željo ali na lastno pobudo Oglaševalsko razsodišče na sejo lahko povabi vlagatelja pritožbe , oglaševalca, agencijo. Postopek je brezplačen, stroške krije Slovenska oglaševalska zbornica.
V primeru, ko Oglaševalsko razsodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena, je sporno oglaševanje lahko deležno različnih sankcij:
- zahteva po popravku, če je bil oglas že objavljen, ter pravica do odgovora prizadete strani,
- javni poziv k umiku objav spornega oglasa,
- javni poziv k prekinitvi akcije oglaševanja,
- pobuda Tržni inšpekciji RS oz. drugim državnim organom za ustrezno ukrepanje,
- pobuda za sprožitev kazenskega postopka, pobuda za sprožitev osebne odgovornosti po drugih veljavnih predpisih.
Oglaševalsko razsodišče tudi svetuje in podaja mnenja k osnutkom oglasov še pred njihovo objavo in s tem preprečuje kasnejše konflikte.
Na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov na zahtevo Tržnega inšpektorata RS ali organizacij potrošnikov podaja tudi mnenja ali je predmetno oglaševanje nedostojno oziroma zavajajoče.