Samoregulativa v oglaševanju ni nov pojav. V nekaterih evropskih državah obstaja že več kot šestdeset let, Mednarodna trgovinska zbornica je prvič objavila mednarodni oglaševalski kodeks "International Code of Advertising practice - ICC Code" že leta 1937. Ta kodeks, ki ga odtlej redno dopolnjujejo, predstavlja osnovo za vse oglaševalske kodekse, ki jih danes uporabljamo v Evropi in drugod po svetu.
Leta 1992 je bila ustanovljena EASA kot odgovor oglaševalske industrije na težnje po omejevanju svobode komercialnega govora skozi podrobno zakonodajo na enotnem evropskem trgu in kot odraz potrebe oglaševalske industrije v EU po enotnem nastopanju in zagovarjanju stališča, da je samoregulativa oglaševanja pomembno dopolnilo zakonodaji pri zagotavljanju korektnosti oglaševanja. Je učinkovitejša, hitrejša in potrošniku prijaznejša od podrobne zakonodaje. Zato industrija zagovarja stališče, da je področje oglaševanja bolj smiselno in bolj učinkovito urejati s sodelovanjem kot s prekomernim zakonskim omejevanjem. EASA je tako postala enoten glas oglaševalske industrije za področje samoregulative in regulative oglaševanja, promovira visoke etične standarde tržnega komuniciranja, ki se implementirajo z učinkovito samoregulativo, pri tem pa upošteva različnosti in posebnosti nacionalnih kulturnih, zakonskih in posledično komunikacijskih okolij držav članic. Zastopanje in promoviranje samoregulative pa ni edino poslanstvo EASA-e, ki je koordinacijska točka in posvetovalno telo za samoregulativne sisteme in organizacije iz celotne Evrope. Zagotavlja podporo vzpostavljanju samoregulative v državah, kjer še ni dolgoletne tradicije na tem področju, nudi podporo obstoječim SRO, upravlja in usklajuje mehanizem čez-mejnih pritožb, ki je bil vzpostavljen za hitro in učinkovito reševanje pritožb v primerih, ko pritožba izvira iz druge države kot oglaševalsko sporočilo, na katerega se nanaša (to je še posebej pomembno ob hitrem razvoju telekomunikacij in posledično razvoju novih oglaševalskih orodij) ter zagotavlja informacijsko podporo in raziskave s področja samoregulative oglaševanja.
EASA je ob ustanovitvi vključevala samoregulativne organizacije držav članic EU, zelo hitro pa so se vanjo začele vključevati tudi dežele srednje in vzhodne Evrope. Slovenija (Slovensko združenje oglaševalcev - predhodnik Slovenske oglaševalske zbornice) je bila sprejeta v članstvo že leta 1995 kot prva izmed držav t.i. nove Evrope. Da bi utrdili položaj EASA-e kot ključnega sogovornika organom EU na področju samoregulative in regulative oglaševanja ter učvrstili njen položaj predstavnika celotne oglaševalske industrije za področje samoregulative oglaševanja so se EASA – i konec 2001 pridružila vsa pomembna evropska in nekatera svetovna združenja in druge organizacije s področja oglaševanja.
Skupna načela samoregulative oglaševanja – "Common Principles"
Junija 2002 so člani EASA-e sprejeli Načela samoregulative, saj je uspešna samoregulativa v veliki meri odvisna od uresničevanja sklopa načel, ki predstavljajo njen temelj in morajo biti skupna vsem nacionalnim samoregulativnim sistemom s ciljem maksimiranja prednosti samoreglative za potrošnike.
Temeljna načela samoregulative:
- prednosti, ki jih samoregulativa nudi potrošniku (hitrost, učinkovitost, brezplačnost), neodvisnost samoregulative od države in interesnih skupin znotraj in zunaj oglaševalske industrije;
- transparentnost, lahka dostopnost, učinkovitost in ne-birokratičnost sistema;
- učinkovitost obravnavanja pritožb in implementacije odločitev; skladnost z zakonodajo;
- sodelovanje vseh članic EASA;
- zagotavljanje finančnih sredstev s strani industrije za delovanje samoregulativnega sistema dopolnjujejo priporočeni standardi za delovanje in upravljanje nacionalnih samoregulativnih sistemov. V fazi oblikovanja pa so priporočila k Načelom samoregulative za posamezne ključne segmente: sestava razsodišča, postopki ob sprejemanju razsodb (anonimnost vlagatelja pritožbe – da ali ne?;
- dokazovanje trditev, možnost pritožbe na razsodbo; financiranje;
Eden glavnih ciljev samoregulative oglaševanja v EU v prihodnjih dveh letih je, da se na celotnem prostoru notranjega evropskega trga zagotovi delovanje učinkovitih nacionalnih samoregulativnih sistemov, ki bodo delovali po enotnih temeljnih načelih ob dolžnem upoštevanju in spoštovanju družbenih, kulturnih in drugih posebnosti nacionalnih trgov.
Izjemno pomembno je, da se to zagotovi v relativno kratkem časovnem okviru, saj lahko spremljamo izrazite težnje po podrobnem zakonskem urejanju oglaševanja in komuniciranja tudi na ravni EU. Posebno občutljiva področja, kjer je ICC že oblikovala priporočila (Guideliness) ali pa so v postopku sprejemanja in bo potrebno z njimi uskladiti določila nacionalnih kodeksov so zlasti: oglaševanje otrokom in drugim posebej občutljivim skupinam potrošnikov, okolje-varstvena argumentacija v oglaševanju, oglaševanje prehrambenih izdelkov (predvsem v povezi z naraščajočim problemom prekomerne telesne teže), oglaševanje avtomobilov (v povezavi z varnostjo v prometu), oglaševanje posebnih produktov (tobak, alkohol, ……).
