Nov zakon o medijih je sprejet. Zdaj je čas za odgovorno implementacijo.

Po več kot dvajsetih letih smo dočakali – Slovenija je dobila nov zakon o medijih. To je trenutek, ki ga medijski prostor ni mogel več odlagati. V tem času so se spremenile navade bralcev, tehnologija in globalni tokovi, medtem ko je zakonodaja ostala ujeta v prejšnjem stoletju. Sprejetje zakona je zato nedvomno korak naprej. A papir sam po sebi ne bo nič spremenil – resnična razlika bo vidna šele pri njegovi implementaciji.

Kaj je dobro

Zakon prinaša večjo preglednost lastništva in državnega oglaševanja. Prenovljen razvid – poimenovan kar medijski Erar – bo omogočal jasen vpogled, kdo stoji za posameznim medijem in koliko denarja prejema iz javnih virov. To je pomemben premik k transparentnosti, ki smo ga dolgo čakali.

Prvič so predvidene tudi sistemske sheme državne pomoči: podpora digitalnemu prehodu tiskanih medijev, krepitev digitalnih uredništev, sofinanciranje distribucije, spodbujanje digitalnih naročnin in nova delovna mesta. To je jasen znak, da država razume: kakovostni mediji na tako majhnem trgu ne morejo preživeti zgolj od oglaševanja.

Dobro je tudi, da zakon ureja označevanje vsebin, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in da postavlja dodatne varovalke pred sovražnim govorom. Presoja medijskih koncentracij je prenesena na Agencijo za varstvo konkurence, kar bi moralo pomeniti večjo strokovnost in manj političnih pritiskov – čeprav bomo šele videli, kako bo to delovalo v praksi.

Kaj ostaja odprto

Vsak zakon je le okvir. Največja dilema zdaj je, kako bodo dejansko delovale sheme državne pomoči. Brez jasnih, merljivih kriterijev in neodvisnih komisij obstaja nevarnost, da sredstva ne bodo razdeljena pravično.

Pravila za državno oglaševanje so še vedno premalo natančna. Če ne bo več transparentnosti, bo vedno ostal sum, da odloča politika in ne stroka.

In ne pozabimo na lokalne in manjše medije – ti imajo ključno vlogo za pluralnost, hkrati pa so najbolj ranljivi. Nova administrativna bremena, povezana z razvidom in poročanji, bi jih lahko dodatno obremenila.

Kaj pričakujemo

Od vlade pričakujemo, da bo hitro sprejela potrebne uredbe, ki bodo omogočile razpise za sheme pomoči. Ta pravila morajo biti jasna in enaka za vse. Transparentnost, merljivost in strokovnost niso le lepe besede, ampak osnovni pogoji, da bo zakon zares služil svojemu namenu.

Prav tako pričakujemo, da bodo komisije res neodvisne – člane naj predlagajo reprezentativne organizacije iz medijskega in oglaševalskega prostora, ne politika.

In še nekaj: sredstva v proračunu morajo biti zagotovljena, sicer bo zakon ostal mrtva črka na papirju. Prenovljeni razvid pa mora – kot je napovedano – zaživeti v začetku leta 2026.

Zaključek

Nov zakon o medijih je bil nujen in je pomemben korak naprej. A to je šele začetek. Če bo implementacija počasna, nejasna ali pristranska, smo naredili zgolj pol poti.

V Slovenskem združenju medijev bomo spremljali izvajanje zakona, opozarjali na morebitne pomanjkljivosti in vztrajali pri rešitvah, ki zagotavljajo stabilne pogoje za delovanje medijev. Neodvisni in raznoliki mediji niso luksuz – so temelj demokracije. Naša skupna odgovornost je, da ustvarimo okolje, v katerem lahko ta temelj ostane trden.

Aleš Cipot, predsednik Slovenskega združenja medijev, član UO SOZ in izvršni direktor založniške hiše Adria Media Ljubljana