Poglobljeno z ... Goranom Radinovićem

V času vse krajših rokov, omejenih proračunov in visokih pričakovanj naročnikov kreativnost po besedah Gorana Radinovića, kreativnega direktorja v Aritmiji, lahko preživi le, če ekipa ohrani radovednost, energijo in zdrave odnose. Visoka pričakovanja razume kot motivacijo, največja težava pa nastane, ko niso usklajena z realnimi možnostmi. Zato v Aritmiji ne verjamejo v kulturo nenehne preobremenjenosti, saj, kot pravi, »verjamem, da kreativnost pride najbolj do izraza takrat, ko smo pomirjeni in zadovoljni sami s seboj«.

Kreativnost vidi kot kombinacijo talenta, discipline in razumevanja konteksta. Biti drugačen ni dovolj, če rešitev ne pomaga naročniku, zato so po njegovem ključni zaupanje, pogum in jasen skupen cilj. Poudarja, da »za dobrimi rešitvami poleg kreativcev stojijo tudi dobri naročniki«, saj brez medsebojnega zaupanja ideje hitro obstanejo ali se izgubijo v procesu odločanja.

To razmišljanje se odraža tudi v delu na identiteti mednarodnega festivala kreativnosti Zlati boben, kjer se je Aritmija letos znova podpisala pod vizualno podobo. Pri razvoju koncepta so izhajali iz pospešenih kreativnih procesov, ki jih prinašata tehnologija in umetna inteligenca. Po njegovih besedah danes nastaja ogromno rešitev, zato je še pomembneje, da izstopajo najboljše: »V poplavi hitro ustvarjenih rešitev lahko povprečnost hitro postane norma, zato moramo ustvarjati manj, ampak bolje.«

Umetno inteligenco vidi predvsem kot orodje, ki omogoča hitrejše raziskovanje idej, ne pa kot nadomestilo za razmišljanje. Prav zato bo po njegovem v prihodnosti še pomembnejše razumevanje konteksta, ciljev in potreb naročnikov, pa tudi odgovoren odnos do dela. 

Kljub hitrim spremembam v panogi ga naprej žene isti občutek kot na začetku – radovednost in trenutki, ko dobra ideja resnično nekaj premakne. Kot pravi, je prav »tisti občutek, ko vidiš, da si nekaj premaknil«, še vedno največja motivacija za delo v kreativni industriji.