meni

PRIPOMBE IN PREDLOGI SLOVENSKE OGLAŠEVALSKE ZBORNICE K PREDLOGU NOVEGA ZAKONA O MEDIJIH, ZMed-1

4
feb.
2025
Domov / 
Novice / 
PRIPOMBE IN PREDLOGI SLOVENSKE OGLAŠEVALSKE ZBORNICE K PREDLOGU NOVEGA ZAKONA O MEDIJIH, ZMed-1

Pri Slovenskem združenju medijev (SZM) pozdravljamo prizadevanja vlade za posodobitev medijske zakonodaje, ob tem pa izražamo zaskrbljenost, saj novi predlog Zakona o medijih (ZMed-1) uvaja spremembe, ki bodo odprla vrata političnemu vplivu ter ogrožala novinarsko neodvisnost in ekonomsko vzdržnost slovenskih medijev. 

Kot najbolj problematične elemente zakona vidimo:

  1. postopek dodelitve finančne podpore medijem, saj menimo, da mora zakon na sistemski ravni zagotoviti transparentnost in politično neodvisnost pri dodeljevanju sredstev ter vzpostaviti mehanizem, da se v največji možni meri prepreči morebitno arbitrarno odločanje.
  2. postopek pri državnem oglaševanju, kjer pomanjkanje jasnih pravil povečuje tveganje za arbitrarnost pri oglaševanju in omogoča različne interpretacije ter morebitno diskriminacijo določenih medijev; 
  3. obsežno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), saj bi z novim zakonom AKOS pridobil široka pooblastila za sprejemanje občutljivih odločitev o distribuciji in vsebini medijev ter o koncentracijah na področju medijev, kar bi predstavljalo znatno tveganje za izvajanje političnega vpliva (tudi ob dejstvu, da direktorja in člane sveta AKOS imenuje neposredno vlada) in bi ogrozilo neodvisnost medijev.
  4. slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti, ki bi lahko povzročila zmoten zaključek, da izdajatelj ali njemu povezana oseba ne sme tržiti svojih lastnih vsebin. Vsak izdajatelj kot gospodarska družba ima med svojimi dejavnostmi določeno tudi oglaševalsko dejavnost. Če predlagatelj želi preprečiti lastniško povezavo medija in oglaševalske agencije, pa naj to jasno zapiše.

Z vidika zagotavljanja nedvoumnosti razumevanja in izvajanja zakona v praksi s strani vseh deležnikov v nadaljevanju navajamo natančnejše predloge sprememb in dopolnitev določenih členov, katerih ureditev je pomembna za delovanje in obstoj naših članov.

Dodajamo, da si želimo, da tudi v prihodnje ohranimo in po možnosti še nadgradimo konstruktiven dialog, ki smo ga že vzpostavili v preteklosti. 

Slovensko združenje medijev – SZM

Slovenska oglaševalska zbornica - SOZ

 

Predlogi sprememb in dopolnitev določenih členov:

8. členu predloga ZMed-1 (vpis v razvid samostojnih novinarjev)

V 2. alineji drugega odstavka tega člena bi bilo potrebno opredeliti minimalno število objav v medijih, ki je eden od pogojev za pridobitev statusa samostojnega novinarja.     

Menimo tudi, da je potrebno dodati alinejo, iz katere bo razvidno, ali sta status samostojnega novinarja in novinarja, zaposlenega po pogodbi o zaposlitvi ali drugi obliki delovnega razmerja, izključujoča. Glede na izkušnje ob obravnavah faktičnih delovnih razmerij so namreč tako inšpektorji kot tudi sodišča odločila, da je samostojni novinar, ne glede na njegov status, lahko v faktičnem delovnem razmerju. Ker zagovarjamo stališče, da bi morala biti ta dva položaja nezdružljiva, si želimo jasne razmejitve med novinarjem s statusom samostojnega novinarja in novinarjem v delovnem razmerju oziroma drugim statusom (npr. s. p.).   

 

11. členu predloga ZMed-1 (informacije za medije in samostojne novinarje)

Menimo, da določilo prvega odstavka 11. člena, ki pridobivanje informacij od zavezancev omogoča zgolj medijem, ki so vpisani v razvid medijev, ali samostojnim novinarjem, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev, omogoča zavezancem, da ignorirajo vprašanja medijev in samostojnih novinarjev, vpisanih v ustrezen register v drugi državi članici EU, kar je diskriminatorno do medijev in samostojnih novinarjev iz drugih držav članic EU. Predlagana ureditev tujim neodvisnim in uglednim medijem onemogoča oziroma otežuje poročanje o Sloveniji, s čimer brez upravičenega razloga omejuje svobodo izražanja ter zmanjšuje vidnost Slovenije v Evropi in svetu. Zato predlagamo, da se v določbo 11. člena za besedilom »razvid medijev« in »razvid samostojnih novinarjev« obakrat doda besedilo »ali v ustrezajočo evidenco v drugi državi članici Evropske unije«.

Poleg tega bi bilo potrebno zvišati globo za odgovorno osebo državnega organa, ki ne ravna v skladu s tem členom, saj nekateri državni organi sistematično ignorirajo novinarska vprašanja, kar je nedopustno samo po sebi. Neresno pa je, da je za tako opustitev predpisana tako nizka globa, da lahko ta v praksi znaša samo 25 EUR (!). 

 

15. členu predloga ZMed-1 (postopek dodelitve finančne podpore)

Menimo, da določila prvega v povezavi z določili tretjega odstavka 15. člena vsakokratnemu ministru, torej vladajoči politični opciji, podeljujejo pooblastila v prevelikem obsegu, da bi bilo moč zagotoviti, da ne prihaja do razdeljevanja finančne podpore medijem tudi z vidika favoriziranja trenutni vladajoči politični opciji bližjih medijev. Posledično bi lahko določila imela nasproten učinek od njihovega namena – torej preprečevanja nedopustnega vpliva politike na svobodo medijev. Preko financiranja iz proračunskih sredstev / postopka dodelitve finančne podpore bi se lahko izvajal tudi politični in druge oblike pritiska na medije. 

Pozdravljamo predlog, da naj vsakokratni minister o razdelitvi sredstev iz naslova finančne podpore ne bi odločal arbitrarno, ampak na predlog strokovne komisije. 

Menimo, da mora zakon na sistemski ravni zagotoviti transparentnost in politično neodvisnost pri dodeljevanju sredstev iz naslova finančne podpore medijem ter vzpostaviti mehanizem, da se v največji možni meri prepreči morebitno arbitrarno odločanje, zato predlagamo, da se 15. člen dopolni z določili, ki bodo opredelila, kdo predlaga člane strokovne komisije, predlogi pa naj bodo za ministra zavezujoči. 

                   

Predlagamo, da kandidate za člane strokovne komisije na poziv ministra predlagajo:

  • člana iz vrst izdajateljev medijev predlaga Slovensko združenje medijev pri SOZ,
  • člane iz vrst novinarjev predlagata Društvo novinarjev Slovenije in Združenje publicistov in novinarjev (vsak po enega kandidata, minister mora imenovati vsaj enega),
  • člane iz vrst strokovnjakov, poznavalcev medijev iz akademskega okolja, predlagajo: FDV Univerze v Ljubljani, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, oddelek za medijske študije, ter Fakulteta za uporabne družbene študije v okviru podiplomskega študijskega programa mediji in novinarstvo (vsak po enega kandidata, minister mora imenovati vsaj enega),
  • člana iz vrst strokovnjakov za medijsko načrtovanje in medijski zakup predlaga Slovensko združenje oglaševalskih agencij pri SOZ,
  • člana iz vrst civilne družbe predlagajo npr. Pravna mreža za varstvo demokracije ter druge relevantne nevladne organizacije (minister mora imenovati vsaj enega),
  • Ministrstvo za kulturo oz. pristojni minister lahko imenuje dodatna 2 člana po lastnem izboru.

 

Hkrati predlagamo, da zakon definira vsaj osnovna ključna merila, ki so objektivno merljiva (npr. doseg) in katere mora komisija upoštevati pri dajanju svojih ocen.

 

K 16. členu predloga Zmed-1 (državna pomoč za tiskane medije in digitalni prehod) in 17. členu predloga ZMed-1 (državna pomoč za digitalne medije)

Predlagamo, da se:

  • V prvem odstavku 16. člena spremeni tretja alineja, in sicer tako, da se ohrani zgolj besedilo »sofinanciranje izdajateljev za del distribucije tiskanih medijev«, ostali del besedila »s katero se krijejo stroški, povezani z dostavo tiskanih medijev ob dnevih, ko se dodatna dostava zagotavlja po višji ceni, ali z dostavo na podeželje in redkeje poseljena območja” pa se črta.

PojasniloPredlagamo, da se način in pogoji sofinanciranja določijo v razpisu. Ostale možnosti so zapisane precej odprto, medtem ko je prav pri distribuciji že zakonsko precej omejena možnost sofinanciranja. Predlagamo, da se v zakonu pusti bolj splošno določilo, razpis pa prilagodi tako, da bo ustrezal tudi zahtevam Bruslja, da se ne omejujemo vnaprej.
 

  • V drugem odstavku 16. člena spremeni druga alineja, ki določa, da so do sredstev iz tega člena upravičeni nacionalni in regionalni splošno-informativni tiskani mediji, ki izhajajo najmanj 12-krat na leto, tako da se zmanjša zahteva glede njihove pogostosti izhajanja (periodiko naj se zmanjša na npr. 4-krat na leto) ali pa 
  • da se v drugem odstavku 17. člena črta zadnja alineja, ki določa, da so do sredstev iz tega člena upravičeni digitalni mediji, ki poleg osnovnih pogojev iz prvega odstavka 14. člena izpolnjujejo med drugim tudi pogoj, da delujejo izključno na digitalnih platformah.

Pojasnilo: Tako določeni pogoji namreč omejujejo marsikaterega izdajatelja, ki občasno izdaja tiskane različice svojih digitalnih platform, da ta ne more zaprositi ne za državno pomoč za tiskane medije in digitalni prehod niti za državno pomoč za digitalne medije. Tako pa se dodatno omejujejo možnosti pomoči tiskanim medijem, ki so na sodobnem trgu tisti, ki jo najbolj potrebujejo. 

 

K 20. členu predloga ZMed-1 (razvid medijev)

Prvi odstavek 20. člena v 13. alineji določa, da se v razvidu medijev vodijo viri financiranja medija, skupaj z navedbo pravne podlage. Mediji se v veliki meri financirajo iz prihodkov od oglaševanja. V primeru, da zavezanci po 66. členu ostanejo tudi podjetja v državni lasti, bi bili mediji primorani razkriti poslovanje z naročniki oglaševanja iz vrst gospodarskih družb / podjetij v pretežni državni lasti. Menimo, da to predstavlja prekomeren poseg v svobodo medijev. V kombinaciji z določili drugega odstavka 20. člena jih namreč prisili k javnemu razkrivanju poslovnih skrivnosti, poleg tega pa bi razkritje oglaševalca, le-tega lahko spravilo v slabši položaj, saj bi bilo konkurentom znano, kje in pod kakšnimi pogoji oglašuje. Razkritje podatkov o oglaševalcih bi se zato lahko negativno odražalo tudi z vidika legitimne konkurence na trgu. 

Ne vidimo problema, da se zaradi zagotavljanja transparentnosti poslovanja podjetij v državni lasti, podatke o oglaševanju le-teh vodi pri določenem organu oz. bi jih bili, denimo mediji, dolžni letno posredovati temu organu, npr. računskemu sodišču. Ne vidimo pa razumnega razloga, da mora medij sam te podatke javno objavljati celo v javnem registru – razvidu medijev.

 

K 27. členu predloga ZMed-1 (ocena medijske koncentracije) 

Neomejeno široke pristojnosti AKOS pri oceni medijskih koncentracij potencialno omogočajo politično poseganje v postopke ocene koncentracij (kot že omenjeno, člane sveta in direktorja AKOS imenuje neposredno vlada, v nasprotju npr. s člani sveta Agencije za varstvo konkurence, ki jih imenuje državni zbor), kar lahko v nasprotju z namenom zakona bistveno zmanjšuje medijsko pluralnost in uredniško avtonomijo. 27. člen, ki določa vsebinska merila za presojo koncentracij v medijih, kot glavni kriterij presoje koncentracij na področju medijev določa kriterij uresničevanja in zaščite javnega interesa na področju medijev. Gre za kriterij, ki je pomensko odprt in nedoločen, je izrazito subjektiven in odprt za politično pristranske interpretacije. Je tudi v nasprotju z zahtevami Evropskega akta o svobodi medijev, ki tega kriterija ne predvideva pri oceni medijske koncentracije. Vse navedeno je že zbudilo številne pomisleke pri tujih izdajateljih in investitorjih zaradi neomejenih pristojnosti AKOS pri oceni medijskih koncentracij, zlasti glede na okoliščino, da zoper negativne odločitve AKOS-a ni pravnega sredstva, v določenih primerih niti sodnega varstva (drugi stavek 6. odstavka 27. člena), kar izdajatelje izpostavlja arbitrarnemu kaznovanju z drakonsko visokimi globami. Zato predlagamo črtanje kriterijev uresničevanja javnega interesa (1. alineje drugega in tretjega odstavka 27. člena) ter izključitve sodnega varstva (drugi stavek 6. odstavka 27. člena), ki so v neskladju z Evropskim aktom o svobodi medijev ter pravicami do sodnega varstva in pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave RS. Prav tako predlagamo, da o oceni medijske koncentracije odloča novo neodvisno telo (agencija), katerega vodstvene kadre (npr. člena sveta in direktorja) ne bo imenovala vlada, ampak jih bo imenoval državni zbor na predlog predsednice Republike Slovenije. Le v tem primeru je mogoče govoriti o dovolj (politično) neodvisnem regulatornem organu, ki bo pristojen odločati o medijskih koncentracijah v skladu z določili Evropskega akta o svobodi medijev. To se lahko izvede bodisi z ustanovitvijo nove agencije za medije ali pa s spremembo načina imenovanja vodstva (direktorja in članov sveta) AKOS.  

105. člen predloga ZMed-1, ki določa globo do deset odstotkov letnega prometa je nezakonit, saj je v nasprotju s temeljnim Zakonom o prekrških, ki tako obliko globe dovoljuje le v taksativno naštetih primerih (za prekrške s področja varstva konkurence ter s področja trga z električno energijo ali zemeljskim plinom.) Predlagamo črtanje take oblike globe.

 

K 41. členu predloga ZMed-1 (nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti)

V 41. členu predloga ZMed-1 je urejena nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti. Določba določa, da fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti oglaševanja, dejavnosti oglaševalskih agencij, posredovanje oglaševalskega prostora ali za katero koli drugo dejavnost zbiranja, oblikovanja ali posredovanja oglasov, ali z njo kapitalsko ali upravljavsko povezana oseba, ne sme biti hkrati tudi izdajatelj ali ustanovitelj izdajatelja.

Omejitev, ki izdajateljem medijev prepoveduje opravljati kakršnokoli oglaševalsko dejavnost, ni primerna, ni sorazmerna in ni razumna, saj izdajateljem medijem in z njimi povezanim družbam prepoveduje opravljanje dejavnosti, ki predstavlja enega od glavnih virov prihodkov (tj. prihodek iz posredovanja in prodaje oglasnega prostora). Omejitev je popolnoma nelogična in v celoti spodkopava obstoječo prakso na medijskem trgu, da se izdajatelj sam registrira za opravljanje dejavnosti posredovanja oz. trženja oglaševalskega prostora ali pa za to ustanovi lastno specializirano podjetje, preko katerega izvaja to dejavnost. V aktu o ustanovitvi imajo dejavnosti, povezane z oglaševanjem ali posredovanjem oglaševalskega prostora, registrirane tudi vsi največji izdajatelji TV programov pri nas, vključno z RTV Slovenija, POP TV d. o. o., PRO PLUS d. o. o. in Planet TV d. o. o.. Takšna določba predstavlja kršitev pravic do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude (33. in 74. člen Ustave RS). Takšne omejitve, ki izdajateljem medijev prepoveduje opravljati kakršnokoli oglaševalsko dejavnost, ne pozna nobena druga država članica EU, razen Slovenije (pri čemer se dodatno v ZMed-1 dodaja še prepoved posredovanja oglaševalskega prostora). Zato menimo, da je določbo 41. člena predloga ZMed-1 potrebno v celoti črtati.

 

K 62. členu predloga ZMed-1 (zahteve in omejitve pri sponzoriranju)

Pri tej omejitvi je potrebno izpostaviti, da je potrebno jasneje definirati, kaj pomeni spodbujanje prodaje oziroma nakupa ali dajanja v najem izdelkov ali storitev sponzorja. Vsa podjetja namreč vršijo sponzorstva z namenom doseganja nekega tržnega učinka, saj gre za plačano storitev in ne donacijo. Posledično lahko to popolnoma omeji posebne projekte založnikov, od katerih so le-ti, zaradi padajočih prihodkov na klasičnih kanalih, vedno bolj odvisni.

Zato predlagamo, da se po zgledu 24. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah opredeli, da  sponzorirane programske vsebine ne smejo neposredno spodbujati nakupa ali najema blaga ali storitev, zlasti ne s posebnim navajanjem tega blaga ali storitev z namenom promocije.

 

K 66. členu predloga ZMed-1 (državno oglaševanje)

Pri 66. členu, ki govori o državnem oglaševanju, je določeno, da se sredstva dodeljujejo na podlagi "preglednih, objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril," vendar konkretna pravila in merila niso opredeljena v zakonu. Ta odgovornost je prepuščena javnim subjektom in priporočilom vlade. Težava tukaj je, da pomanjkanje jasnih pravil povečuje tveganje za arbitrarnost pri oglaševanju in omogoča različne interpretacije ter morebitno diskriminacijo določenih medijev.

Predlagamo, da se:

  • Pri prvem odstavku 66. člena zapiše: »Državno oglaševanje mora delovati po načelih zakonitosti, resničnosti, preglednosti, objektivnosti in stroškovne učinkovitosti. Oglaševanje mora temeljiti na vnaprej določenih in javno objavljenih merilih, ki zagotavljajo transparenten dostop za vse medije.«
  • Pri drugem odstavku 66. člena zapiše: »Javni subjekti in subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov morajo dodelitev sredstev ali drugih prispevkov izdajateljem ali ponudnikom spletnih platform za državno oglaševanje ali javna naročila blaga in storitev izvesti na podlagi vnaprej opredeljenih odprtih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov ter v skladu s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili, ki so vnaprej javno dostopna.«

Minimalna standardizirana merila za dodeljevanje sredstev vključujejo:

  • transparentnost razmerja med dodeljenimi sredstvi in doseženim dosegom ciljnih občinstev, 
  • obveznost zagotavljanja enakovrednih pogojev za vse medije pri prijavi na razpise.

 

K 68. členu predloga ZMed-1 (označevanje uporabe generativne umetne inteligence)

Ocenjujemo, da je potrebno v tem členu jasneje določiti načine uporabe generativne umetne inteligence v medijih. Pri tem je potrebno izhajati iz načela, da ZMed-1 ureja v prvi vrsti strojno ustvarjanje medijskih vsebin, ne pa tudi vsebin, pri ustvarjanju katerih se že sedaj uporabljajo orodja umetne inteligence, kot so npr. prevajalniki, orodja za montažo avdiovizualnih medijskih vsebin itn.. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da orodja UI tako hitro napredujejo, da je sedanja dikcija v določenih delih neprimerna že v času obravnave predloga ZMed-1, kaj šele čez eno leto ali v daljšem časovnem obdobju.

Zato predlagamo, da se določi, da se vsebine, pri ustvarjanju katerih so bili v pretežni meri (več kot 50%) uporabljeni sistemi generativne umetne inteligence, se morajo povsem jasno prepoznati, ne glede na to, ali je bila vsebina predmet uredniškega pregleda.

 

K 88. členu predloga ZMed-1 (radijske in televizijske mreže)

Predlog ZMed-1 uvaja dodatno ureditev za radijske ali televizijske programske mreže, in sicer v drugem odstavku prinaša obveznost identifikacije in ustreznega ločevanja mrežnega oddajnega časa od oddajnega časa, v katerem vsak od povezanih izdajateljev ter njihovih programov razširja svoj program. In sicer tako, da mora biti ob vsakem pričetku razširjanja programske mreže oz. pričetku razširjanja matičnega programa – torej ob pričetku vsake spremembe – objavljena identifikacija tega programa. Ob tem pa ne opredeljuje dovolj natančno, na kakšen način se morajo radijski programi ob spremembi identificirati. Če je s tem mišljena zvočna identifikacija radijskega programa, je to za radijske programe neživljenjsko in zato nesprejemljivo. Z vidika radijskih programov je določilo – v primeru, da gre za zvočno identifikacijo - v praksi praktično nemogoče dosledno izvajati, ne da bi to moteče prekinjalo trenutne programske vsebine npr. v času predvidene spremembe se še vedno lahko predvaja skladba ali druga programska vsebina.

Vsi mrežni radijski programi imajo v svojem dovoljenju za izvajanje radijske dejavnosti vpisane natančne oddajne čase skupnega / matičnega in mrežnega dela programa. Že zdaj je potrebno ob vsakokratni taki spremembi iz mrežnega v matični program in obratno dosledno izvajati tudi spremembo identifikacije s tehničnimi RDS parametri (sprememba programu pripadajočega 8 znakovnega imena in PI kode radijskega programa). Zato je dodatna zahteva, da bi tudi zvočna identifikacija sledila do sekunde natančno tem spremembam, nesorazmerna in nepotrebna. 

Dodatni predlogi:

1. Omejitev spletnih platform:

  • Predlagamo, da zakon vključuje ukrepe za omejitev moči spletnih platform (Google, Facebook), vključno z dodatno obdavčitvijo digitalnih platform, ki bi zagotovila sredstva za domače medije.

Argument: Velike platforme, kot sta Google in Facebook, prevladujejo na trgu digitalnega oglaševanja, kar zmanjšuje prihodke domačih medijev. Dodatna obdavčitev teh platform bi lahko omogočila prerazporeditev sredstev za podporo lokalnim medijem in zmanjšanje njihove finančne ranljivosti. To bi okrepilo medijsko krajino in zagotovilo bolj enakovredne pogoje delovanja. Primer Avstrija.

2. Pravica do popravka:

  • Priporočamo uravnoteženje pravice do popravka z zaščito uredniške avtonomije, da preprečimo zlorabe s strani vplivnih posameznikov.

Argument: Pravica do popravka je pogosto zlorabljena za pritisk na medije s strani vplivnih posameznikov, kar lahko ogrozi uredniško neodvisnost. Uravnotežen pristop bi zaščitil pravico do popravka, hkrati pa preprečil posege v novinarsko avtonomijo in svobodo izražanja. Ohraniti je potrebno izrecno pravico do revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje – z enako zakonsko dikcijo, kot je v obstoječem ZMed.

3. Jasnejša opredelitev pojma vplivnež in pravil, ki veljajo zanje:

  • Veljalo bi razmisliti celo o strožji ureditvi oz. določeni soodgovornosti naročnika oglaševanja, ki angažira vplivneža in ga plača, ta pa v svojih vsebinah prikrito oglašuje njegove proizvode oziroma storitve. Poleg tega pa je definicija vplivneža ZMed - 1 preširoka, saj je kot tak reguliran tudi posameznik, ki sicer objavlja vsebine, vpliva na javno mnenje – pri tem pa nima nobenega ekonomskega interesa oziroma svojih objav ne monetizira. Po našem mnenju takšen posameznik ne more biti vplivnež v smislu potrebne regulacije in bi moral biti nujni kriterij opredelitve vplivneža ravno ekonomska korist oziroma monetiziranje objav.

 

Ljubljana, 3. 2. 2025