Algoritmi človečnosti

O VSEBINI

V ospredju predavanja bo razmislek o tem, kako se kot posamezniki in kot družba soočamo z izzivi hitrega tehnološkega napredka in umetne inteligence. Kako v času, ko digitalna orodja prežemajo vsak košček našega življenja, ostati zvesti tistem, kar nas dela človeške? Kako lahko ohranimo človečnost v času vzpona umetne? V kaj se preobražamo ljudje v času digitalne preobrazbe, ko naš vsakdanjik vse bolj krojijo algoritmi? Ali lahko digitaliziramo temeljne človeške vrednote, kot so zaupanje, spoštovanje, medsebojna pomoč, poštenje, strpnost, prijaznost in zmernost? Na kakšne družbene spremembe se moramo pripraviti v naslednjih petih letih, ko analitiki zaradi avtomatizacije, robotizacije in umetne inteligence napovedujejo, da bo do leta 2030 od 10 do 30 odstotkov obstoječih služb odveč? Bodo nastajala nova delovna mesta - ali pa dejansko vstopamo v družbo onkraj dela, v kateri bomo v brezdelju srečno živeli... oziroma bomo zaradi pomanjkanja smisla trpeli do konca svojih dni? Kateri poklici bodo v naslednjih petih letih obstali in kateri izginili? Predavatelj se bo posvetil tovrstnim vprašanjem in skušal popeljati občinstvo v utopične in distopične različice prihodnosti s skritim upanjem, da bo prihodnost dejansko dolgočasnejša kot v filmih Terminator, Ona in Matrica.

O GOVORCU

Dan Podjed, antropolog, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izredni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti

Antropolog dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in področni strokovnjak na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in izvršni svetovalec Mreže za aplikativno antropologijo EASA in pobudnik mednarodnega simpozija Why the World Needs Anthropologists, ki ga prirejajo od leta 2013. Osrednja področja njegovega raziskovalnega zanimanja so izolacija, krize, razmerja med ljudmi in tehnologijami, trajnostni način življenja in spoznavanje vsakdanjika. Njegov zadnji knjižni dvojec (roman in znanstvena razprava) s skupnim naslovom Krizolacija, v katerem opiše izoliranega človeka, ki med neskončno krizo preživlja čas pred zasloni in med štirimi stenami, je odmeven tako v akademski skupnosti kot v širši javnosti. Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je njegova dela dvakrat razglasila za izjemne dosežke na področju znanosti, in sicer leta 2011 in 2021. Odmevna je bila tudi Podjedova izjava o tem, da sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi, ki jo je časnik Večer razglasil za Bob leta 2022. Prejel je tudi častni naziv Komunikator znanosti leta 2024, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.

PARTNER DOGODKA