Dan Podjed na SOZ Akademiji predstavil Algoritme človečnosti
Na prvi letošnji SOZ Akademiji smo gostili antropologa dr. Dana Podjeda, višjega znanstvenega sodelavca na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in rednega profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V interaktivnem predavanju je osvetlil, kako se kot posamezniki in kot družba soočamo z izzivi hitrega tehnološkega razvoja ter vse večje vloge umetne inteligence v vsakdanjem življenju.
Osrednje vprašanje predavanja je bilo, ali v času digitalne preobrazbe ljudje postajamo nekakšni roboti, ki se prilagajajo napravam in pravilom tehnologije, namesto da bi tehnologija služila nam. Današnjo realnost je Podjed primerjal z vizijami znanstvene fantastike, ki jih je že v prejšnjem stoletju napovedoval Isaac Asimov. Po njegovem mnenju vse pogosteje ne sledimo več pravilom človečnosti, ki temeljijo na poštenosti, zaupanju, solidarnosti in strpnosti, temveč pravilom »robotike«, ki jih narekujejo sistemi in algoritmi.
Poseben poudarek je namenil epidemiji osamljenosti, ki jo spremlja digitalna preobrazba. »Živimo v paradoksalnem svetu: z napravami smo bolj povezani kot kdajkoli prej, hkrati pa smo bolj osamljeni kot kadar koli,« je poudaril. Poslušalce je spodbudil k zavestnemu »odklapljanju« in krepitvi odnosov v živo, saj lahko le tako ohranimo temeljne prvine človečnosti.
Dotaknil se je tudi tveganj, ki jih prinašajo klepetalniki umetne inteligence, zlasti v kontekstu zaupanja in čustvene bližine. Opozoril je, da vse pogosteje zaupamo navideznim sogovornikom bolj kot ljudem okoli sebe. »Včasih nas je skrbelo, da bodo mladi umetno inteligenco uporabljali za pisanje domačih nalog. Danes jo uporabljajo za čustveno oporo, ker ob njih ni starša, prijatelja ali strokovnjaka, ki bi jim bil na voljo,« je dejal. Ob tem je spomnil na ekonomijo pozornosti, v kateri se naša pozornost in interakcije monetizirajo ter uporabljajo za nadaljnji razvoj digitalnih sistemov.
Kot družba se po njegovem mnenju soočamo s ključnim vprašanjem, v kaj se človek preobraža ob sobivanju z umetno inteligenco, ki že temeljito spreminja svet dela in vsakdana. Odprl je tudi razmislek o prihodnosti dela: ali nas tehnologija vodi v distopijo ali pa morda v utopijo, v kateri bomo delali manj in živeli kakovostneje kot generacije pred nami.
PARTNER DOGODKA
