Neutemeljeno

Razsodba Oglaševalskega razsodišča št. 100/ 9.11.2004

PRITOŽBA:

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnika glede TV oglasa za zobno pasto Sensodyne, oglaševalca GlaxoSmithKline. Pritožba se nanaša na obe izpeljanki TV oglasa. V prvi moški zobozdravnik, v drugi pa ženska zobozdravnica zagovarjata uporabo zobne paste Sensodyne in celo poudarjata, da omenjeni proizvod v enem tednu izboljša stanje v ustih.

Vlagatelj pritožbe ocenjuje, da sta oglasa, ki se predvajata tako na RTV Slovenija kot na POP TV, v nasprotju z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa in v nasprotju s Kodeksom medicinske dentologije Slovenije, ki prepoveduje vsako posredno ali neposredno reklamo ali publiciteto, ki nima vzgojno-varstvenega in izobraževalnega cilja.

1. Vlagatelj pritožbe meni, da predmetna oglasa kršita 2. člen Zakonitost Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj sta v nasprotju z Zakonom o kozmetičnih proizvodih. Na podlagi izjav obeh zobozdravnikov povprečen potrošnik razume, da gre za proizvod z zdravilnimi učinkovinami, kar pa ni dokazano oz. podprto s strani za to pristojne institucije.
2. Po mnenju pritožnika oglasa kršita tudi določila 4. člena: Poštenost, saj sta oblikovana tako, da zlorabljata zaupanje potrošnikov in izkoriščata njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje. Povprečen potrošnik verjame kredibilni osebi – zobozdravniku, ki pavi ťZobna pasta Sensodyne prepreči, da bi goli zobni vratovi bili še vedno občutljivi,………, v enem tednu se stanje izboljša.Ť, brez kakršnihkoli oprijemljivih dokazov glede njegovih izjav v oglasu.
3. Pritožnik tudi ocenjuje, da sta predmetna oglasa v nasprotju z določili 5. člena Resničnost, ki določa, da morajo biti opisi in trditve v oglasih resnične in dokazljive. Kot sporno navaja dejstvo, da v oglasih ni navedeno, v kakšnem % primerov se izboljša stanje v enem tednu in na osnovi katere raziskave je postavljena navedena izjava.

ODGOVOR:

Oglaševalec GlaxoSmithKline (SmithKline Beecham marketing and Technical Services Ltd, predstavništvo Ljubljana) v svojem odgovoru na pritožbo le-to zavrača kot neutemeljeno in v nadaljevanju navaja:

1. Iz določil Zakona o kozmetičnih proizvodih (kozmetični proizvod je katera koli snov ali pripravek, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa ali z zobmi in sluznico v ustni vtlini, z namenom, da jih očisti, odišavi ali zaščiti, jih ohrani v dobrem stanju, …..) je mogoče jasno in nedvoumno sklepati, da je oglaševanje, da kozmetični proizvod določene dele telesa tudi zaščiti ali ohrani v dobrem stanju, dovoljeno, vse dokler proizvod ni oglaševan kot zdravilo oz. proizvod z dzravilnimi učinki.
2. TV glas navaja, da ť….uporaba Sensodyne zobne paste, ki prepreči, da bi goli zobni vratovi bili še vedno občutljivi. Ponavadi se že v parih dneh ali pa recimo v enem tednu stanje izboljša. ….Ť Drugi TV oglas pa navaja: ť….pasta Sensodyne zmanjša preobčutljivost. Na podlagi izkušenj z mojimi pacienti, so z njo zelo zadovoljni. Težavo, ki jo zamnjšamo z rednimi kontrolami pri zobozdravniku……….Ť. Torej Tv oglasa govorita o občutljivosti zob ter o izboljšanju tega stanja, ne pa o bolezni zob in zdravljenju le-teh. S TV oglasoma potrošnikom sporočamo, da je z uporabo proizvoda zobe mogoče zaščititi tako, da se stanje izboljša in je občutljivost zob v določenih situacijah (kislo, hladno, ….) manjša.
3. Ker oglasa govorita le o splošni občutljivosti zob in ne referirata na nobeno od bolezni zob, si sporočila nikakor ni mogoče razlagati tako, da ima proizvod kakšne zdravilne učinke ter da bo z njegovo uporabo ozdravljena bolezen ali bolezensko stanje. Oglas je primerljiv z zelo podobnimi oglasi, ki obljubljajo, da bodo ne-lesketajoči se lasje z uporabo šampona dobili lesk, krema za obraz zagotavlja, da bo mozoljasta koža spet čista in sijoča, …… . Gre torej za določene (nebolezensko) stanje, pred katerim se je z uporabo nekaterih proizvodov mogoče zaščititi oz. ga je mogoče izboljšati ali celo odpraviti.
4. Da nikakor ne gre za zavajanje potrošnika, izhaja tudi iz končnega sporočila obeh oglasov: ťRedno obiskujte vašega zobozdravnika.Ť. Iz tega sporočila je jasno razvidno, da uporaba zobne paste ne odpravi ali ne prepreči nobene bolezni.
5. Glede na navedeno, je jasno, da oglasa ne kršita ne 2. ne 4. člena SOK. Ne prikazujeta zdravilnih učinkov proizvoda, njuno sporočilo, ki ga povprečen potrošnik jasno razbere je, da se je mogoče zaščititi pred preobčutljivostjo zob.
6. Oglasa tudi ne kršita določil 5.člena SOK. V pritožbi pritožnik navaja, da oglasa zagotavljata, da se stanje izboljša v enem tednu, da pa hkrati ni navedeno, v kakšnem % primerov se to dejansko tudi zgodi.  Sklepanje pritožnika nima nikakršne logične osnove. TV oglas navaja: ť …. ponavadi se že v parih dneh ali recimo v enem tednu stanje izboljša. ….Ť iz česar izhaja, da se stanje izboljša ponavadi, kar je seveda mogoče razlagati, da se to pač zgodi v običajnih primerih. Zobozdravnika sta izrazila svoje osebne, strokovne izkušnje, pridobljene tudi s pomočjo svojih pacientov, ki so skladne z ugotovitvami podjetja GlaxoSmithKline.
7. Navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na kršenje določil Kodeksa medicinske dentologije Slovenije pa so za razsojanje na Oglaševalskem razsodišču brezpredmetne, saj o njih lahko razsoja le Zdravniška zbornica Slovenije oz. njen pristojni organ.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA:

Člen 2            ZAKONITOST

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati ničesar, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov.

Člen 4            POŠTENOST

Oglaševanje ne sme biti oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.

Člen 5            RESNIČNOST

Opisi, trditve in primerjave tehnične narave, ki so objavljeni v oglasnih sporočilih, morajo biti dokazljivi. Oglaševalci in oglaševalske agencije morajo v primeru neobičajnih trditev, ki niso splošno znane, na zahtevo medija pred objavo pisno prevzeti odgovornost za resničnost navedb.

Sporočila ne smejo vsebovati trditev ali vizualnih predstav, ki neposredno ali posredno zavajajo potrošnika o namenu izdelka ali o oglaševalcu samem in s tem lahko na nelojalen način škodujejo drugim izdelovalcem oziroma oglaševalcem.

Neresnice ali pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljeni le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot takega.

 

Člen 16            SKLICEVANJE NA TRETJE OSEBE

 

            Sporočila v oglaševanju ne smejo vsebovati sklicevanja na neko osebo ali organizacijo, ki predstavlja avtoriteto na določenem področju, brez njenega ustreznega soglasja. Vsa tovrstna pričevanja morajo biti opremljena s polnimi imeni oseb oziroma nazivi organizacij.

Trditve v oglasnih sporočilih, ki uporabljajo kot osrednji ali dodaten argument izsledke testiranja raznih inštitutov, je treba opremiti z imenom inštituta in datumom testa. Če to ni mogoče, se taki argumenti ne smejo uporabljati.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 9. novembra 2004 in sprejelo razsodbo:

Pritožba ni utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče na podlagi zbranih informacij in ogleda predmetnih TV oglasov ugotavlja, da oglasa ne kršita določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

 

Oglaševalsko razsodišče

Boštjan Strnad l.r.

predsednik OR