Utemeljeno

Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 133/04. 07. 2006

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Odvetniške zbornice Slovenije, glede oglaševanja družbe Poravnava d.o.o. iz Ljubljane v lokalnem časopisu Dobro jutro, z dne 25.3.2006, v kateri je v obliki redakcijskega članka "Poravnava d.o.o., odgovarja" družba Poravnava d.o.o. predstavila dejavnost in delovanje te družbe.

Vlagatelj pritožbe meni, da je predmetno oglaševanje v nasprotju z določili Zakona o medijih (Ur. L. RS, št. 35/01), Zakonom o varstvu potrošnikov (UR. l. RS, št. 98/04), Zakonom o varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/93) in Slovenskim oglaševalskim kodeksom. Vlagatelj pritožbe je podal obrazložitev:

1. Besedilo v lokalnem časopisu Dobro jutro z dne 25.3.2006 v obliki odgovora predstavlja očitno plačano reklamno sporočilo, ki pa ni v skladu s 3. odstavkom 64. člena Zakona o medijih ter 15.a členom Zakona o varstvu potrošnikov, saj ni bilo jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo. Slednje je razbrati iz same vsebine, v kateri družba Poravnava d.o.o. predstavlja in priporoča svoje storitve in ne gre torej za izrabo pravice do objave odgovora ali popravka skladno z določili Zakona o medijih.
2. Izjava: "Če pa primerjamo kakovost odvetniškega dela, moramo povedati, da se noben odvetnik v Sloveniji ne ukvarja samo z odškodninskim pravom, temveč še z vrsto drugimi pravnimi zadevami…Tako lahko argumentiramo, da je strokovnost na naši strani" pomeni kršitev 12. c člena Zakona o varstvu potrošnikov, saj gre v danem primeru za očitno primerjalno oglaševanje. Storitve Poravnave d.o.o. so primerjane s storitvami točno določenih subjektov – odvetnikov. Vendar gre za nedovoljeno obliko primerjalnega oglaševanja, saj niso podani zakonski znaki iz 1. in 2. alineje 2. odstavka 12. c člena Zakona o varstvu potrošnikov, saj je to oglaševanje zavajajoče in prav tako ne primerja resničnih podatkov glede storitev, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak namen. Navedba, da je "strokovnost na naši strani" je več kot očitno zavajajoča. Delo odvetnikov in zaposlenih v družbe Poravnava d.o.o. je očitno tako vsebinsko kot tudi kakovostno zelo različno. Opis del odvetnika jasno določa Zakon o odvetništvu v 2. členu. Zaposleni v družbi Poravnava d.o.o. niso izključno pravniki, kaj šele osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Zgovorno pa je tudi dejstvo, da zaposleni na družbi Poravnava d.o.o. zgolj zbirajo dokumentacijo in jo nato posredujejo izbranim odvetnikom, ki z družbo sodelujejo. Ti nato vodijo postopek pred zavarovalnicami, delodajalci ali drugimi, ki so odškodninsko odgovorni.
3. V nasprotju z 12. b in 12. c členom Zakona o varstvu potrošnikov je tudi naslednja izjava: "Glede samega plačila bi poudaril, da podjetje Poravnava d.o.o. strankam zaračunava 10% provizijo od dobljene odškodnine šele po izplačilu strankam … Pri večini odvetnikov bodo morale stranke za vsak obisk plačati med 10 in 15 tisoč tolarji, ob izplačilu pa še od 10 do 15% izplačane odškodnine. Ob neuspehu je pri večini odvetnikov treba odvetniške storitve poravnati." Gre za zavajajoče oglaševanje, kar je razvidno iz dejanskih situacij s katerimi je seznanjena Odvetniška zbornica Slovenije preko oškodovanih strank odškodninskih družb in odvetnikov, ki s temi družbami sodelujejo. Dejstvo, ki je javnosti skrito je, da t.i. odškodninske družbe za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov pred zavarovalnico sodelujejo z odvetniki. Gre za nezakonito ravnanje, ki ga Odvetniška zbornica v okviru svojih pristojnosti v disciplinskih postopkih zoper odvetnike, preganja. Odškodninske družbe oglašujejo le 10% stroške od priznane odškodnine, pri čemer pa zamolčijo dejstvo, da so stroški uveljavljanja odškodninskega zahtevka plačani tudi odvetnikom, kar pomeni, da stranka plača stroške uveljavljanja odškodninskega zahtevka tudi dvakrat, in sicer odvetniku in nato še 10% odškodninski družbi. Tako prakso izvaja tudi Poravnava d.o.o. Gre torej za naklepno oškodovanje strank.
4. Taka izjava predstavlja tudi kršitev določbe 13. člena Zakona o varstvu konkurence, ki določa, da se za dejanje nelojalne konkurence šteje oglaševanje storitev z navajanjem neresničnih podatkov, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov. 17. člen zakona o odvetništvu določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. 3. odstavek istega člena pa določa da se odvetnik v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15 – odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.
5. Nedvomno predstavlja prispevek z dne 25.3.2006 v lokalnem časopisu Dobro jutro, z naslovom: "Poravnava d.o.o., odgovarja" plačano reklamno sporočilo, ki je bilo oblikovano tako, da zlorabljajo zaupanje potrošnikov ter izkoriščajo njihovo neizkušenost oziroma znanje v dobičkonosne namene. Prav tako pa je tako ravnanje v nasprotju s pravili varstva konkurence in tudi 2., 4. in 5. člena SOK, zato predlagamo, da ukrepate v skladu s svojimi pooblastili.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA IN MEDIJA

Oglaševalec Poravnava, d.o.o. iz Ljubljane je v svojem odgovoru na pritožbo, navedbe Odvetniške zbornice Slovenije označil kot zavajajoče oz. nične z zelo skopo obrazložitvijo, da podjetje Poravnava, d.o.o. oglašuje v skladu s pozitivno zakonodajo RS.

Regionalni mediji d.o.o. iz Maribora, ki so založnik brezplačnika Dobro jutro, v svojem odgovoru na pritožbo le-to zavračajo kot neutemeljeno z naslednjo obrazložitvijo:

• Predmetni prispevek ne predstavlja reklamnega ali oglasnega sporočila družbe Poravnava d.o.o. temveč t.i. pismo bralcev.
• Glede na navedeno ne moremo sporočiti, na kateri članek sta g. Snežič in g. Đukić odgovarjala s predmetnim prispevkom. Iz pisma bralcev je jasno razvidno, da se njuno pismo nanaša na prispevek objavljen v nekem lokalnem časopisu in ne v časniku Dobro jutro.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 7: PREPOZNAVANJE - Oglasna sporočila morajo biti oblikovana in predstavljena na način, da je že na prvi pogled jasno, da gre za to vrsto komuniciranja. Biti morajo jasno in prepoznavno ločena npr. od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne smejo sklicevati, ne glede na medij, v katerem so objavljena, tako da bi jih potrošniki mogli razlikovati od redakcijskega gradiva, objavljenega v tem mediju. Vsa oglasna sporočila v tisku, ki po slogu ali obliki lahko zavedejo bralca v zmoto, da gre za redakcijsko gradivo, morajo biti ustrezno označena. Vsa sporočila v avdiovizualnih medijih pa morajo biti najavljena kot poseben program ali kako drugače avdiovizualno ločena.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 7. 6. in 4.7. 2006 in sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče oglaševalca in medij objave javno poziva k takojšnji prekinitvi objavljanja tega oglaševalskega sporočila.

Obrazložitev:

Na podlagi zbranih informacij (medij v svojem odgovoru jasno navaja, da ne gre za pravico do odgovora po Zakonu o medijih) in ogleda predmetnega ťprispevkaŤ v časniku Dobro jutro Oglaševalsko razsodišče ugotavlja, da gre za klasičen primer oglaševalskega sporočila, ki bi moralo biti jasno označeno kot tako (SOK, Zmed), pa ni. Ima vse ključne elemente oglaševalskega sporočila: predstavitev storitve, ki je izrazito tržno naravnana in vključuje tudi ceno storitve. Zato sporočilo krši določila 7. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Ostalih navedb v pritožbi Oglaševalsko razsodišče ni presojalo, ker je ugotovilo že kršitev 7. člena SOK – Prepoznavanje.

Oglaševalsko razsodišče
Gordana Petek Ivandič l.r.
Predsednica OR