Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 174 / 09. 09. 2009

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo družbe Gradis skupina G d.d. iz Ljubljane, ki se nanašajo na tiskani oglas "Poziv upnikom Gradis skupina G d.d., Ljubljana". Predmetni oglas je bil 1. aprila 2009 objavljen v dnevnikih Delo, Dnevnik in Finance. Vlagatelj pritožbe v pritožbi navaja, da naj bi bili naročniki oglasa – pri tem se sklicuje na pojasnilo Časnika Finanace - naslednja podjetja: TRIMO, d.d., Trebnje, EES sistemi d.o.o., VON Ljubljana, REFLEX Gornja Radgona d.o.o., MIK, d.o.o. in MABO Corporation d.o.o.. Vlagatelj pritožbe tudi navaja, da je pristojno sodišče v Ljubljani dne 15.5.2009 sprejelo sklep, s katerim je predlog za uvedbo stečajnega postopka zavrnilo. Vlagatelj pritožbe meni, da predmetni oglas ni skladen z določili 2., 4., 5. 8. in 13. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Pritožnik je pritožbo utemeljil, kot sledi.

1. 2. člen SOK (Zakonitost): Predmetni oglas neposredno nasprotuje veljavni zakonodaji oz. načelu zakonitosti.
   • Predmetni oglas očitno, grobo in neposredno krši načelo prepovedi povzročanja škode, kot je vsebovano v 10. členu Obligacijskega zakonika, kar je razvidno že iz kontradiktornosti predmetnega oglasa: pristop novih upnikov bi postopek kvečjemu upočasnil, saj bi moralo sodišče v fazi odločanja o uvedbi presojati tudi terjatve novo pristopajočih upnikov. Predmetni oglas tako nikakor ne bi mogel pospešiti postopka za odločitev o predlogu za stečaj, saj je predlogu za stečaj ugodeno izključno v primeru, da na dan vložitve predloga obstajajo pogoji za stečaj. Predmetni oglas neposredno in do neke mere nepopravljivo posega v dobro ime pritožnika. Na ta način je pritožniku povzročena velika materialna škoda, ki pa še vedno nastaja in je v celoti v tem trenutku sploh ni mogoče opredeliti.
   • Nezakonitost predmetnega oglasa je vezana tudi na kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, saj oglaševalec na predmetnem oglasu ni nesporno identificiran, ampak se skriva za pojmom "upniški odbor". Transparentno predstavljanje pa je tudi ena od dolžnosti, ki jih zahteva 4. člen SOK. V tem smislu je mogoče ugotoviti, da predmetni oglas zlorablja zaupanje potrošnikov.
   • Uporaba pojma "upniški odbor" ni skladna z opredelitvijo le-tega po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS, št. 126/2007, 40/2009) iz katerega izhaja, da upniški odbor lahko s sklepom konstituira samo sodišče, v nobenem primeru pa upniški odbor ne more obstajati pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V primeru družbe Gradis Skupina G ni bil sprejet sklep o uvedbi katerega koli postopka zaradi insolventnosti, zato pravne podlage za oblikovanje upniškega odbora ni bilo. Zato vlagatelj pritožbe meni, da so si naročniki oglasa "upniški odbor" izmislili in s tem zavajali vse, ki so predmetni oglas prebrali in iz vsebine oglasa sklepali, da je postopek stečaja že v teku. Hkrati predmetni oglas z uporabo pojma ťupniški odborŤ krši določila 4. (pritožnika prikazuje na nepošten način, saj je pojem uporabljal v netipičnih in zakonsko predvidenih situacijah), 5. (položaj pritožnika je prikazan na neresničen način) in 8. (brez utemeljenega razloga je med poslovne partnerje pritožnika sejal strah in negotovost) člena SOK.
2. 4. člen SOK (Poštenost): Predmetni oglas zlorablja zaupanje poslovnih partnerjev družbe in potrošnikov, saj prikazuje stanje podjetja kot alarmantno in poziva na takojšnje ukrepanje. Pri gradbeno-nepremičninskih poslih je zaupanje izjemnega pomena, saj s subjektom, ki naj bi bil tik pred stečajem noče nihče poslovati. Predmetni oglas predpostavlja in tudi implicitno navaja, da upniki podjetja ne bodo dobili poplačila v celoti (gre za navajanje poslovno izjemno nevarne situacije, ki jo je praktično nemogoče v celoti preveriti), zaradi česar tudi drugi subjekti na trgu z družbo ne želijo poslovati
3. 5. člen SOK (Resničnost): V predmetnem oglasu so trditve, da pritožnik ni likviden ter da obstajajo stečajni razlogi, neresnične. Predvsem pa je treba vedeti, da je pristojno sodišče v Ljubljani dne 15.5.2009 sprejelo sklep s katerim je predlog za uvedbo stečaja pritožnika zavrnilo, kar seveda v največji meri govori o dejstvu, da so naročniki predmetnega oglasa navajali netočna in zavajajoča dejstva.
4. 8. člen SOK (Odgovornost do družbe in porabnikov): Predmetni oglas nesporno poziva k strahu, saj sporoča, da "bo za vse upnike bolje, če bo stečaj čimprejšnji, ker bodo pač več dobili". Komuniciranje temelji na dejstvu, da se o vlagatelju pritožbe navajajo škodljivi podatki, na podlagi katerih bi lahko tretje osebe z njim bodisi prenehale poslovati bodisi ne bi želele sklepati novih poslov.
5. 13. člen SOK (Omalovaževanje): Predmetni oglas nepošteno in neobjektivno napada družbo Gradis skupina G. Plačevanje za objavo informacij o poslovanju drugega podjetja oz. predstavljanje le teh v obliki oglasnega sporočila je zato že samo po sebi absolutno nedopustno in predstavlja omalovaževanje na trgu. SOK izrecno prepoveduje pridobivanje položaja na trgu z napadanjem konkurence v oglasnih sporočilih, še posebej če se omalovaževanje kombinira z drugimi nedopustnimi pristopi (načelo resničnosti, poštenosti, zakonitosti, odgovornisti do potrošnikov). Še posebej na gradbenem trgu, kjer igra zaupanje pomembno vlogo. Nepremičninske posle lahko obvladujejo le finančno močne družbe, nikakor pa ne družbe, ki so v stečajnem postopku.
6. Pritožnik v zvezi s številnimi kršitvami, ki so bile storjene, še posebej opozarja, da je njihov kumulativni učinek bistveno večji od vsake posamične kršitve.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalsko razsodišče je, skladno z določili Poslovnika o delu razsodišča, podjetja, ki jih je vlagatelj pritožbe navedel kot naročnike predmetnega oglasa, pozvalo k odgovoru na pritožbo. Družbe Trimo, VON, EES Sistemi ter MABO so zanikale navedbo v pritožbi, da naj bi bili naročniki oglasa, na katerega se pritožba nanaša. In zato pritožba smatrajo kot brezpredmetno. Drugi navedeni kot naročniki oglasa, pa se na poziv Oglaševalskega razsodišča niso odzvali. Družbi Trimo in Von sta, kljub temu, da je pritožba zanju brezpredmetna, saj nista naročnika oglasa, v svojih odgovori podali splošno stališče do navedb v pritožbi.

1. Stečajni postopek je skladno s slovensko zakonodajo javni postopek in kot takšen objavljen tudi na internetnih straneh in tako dostopen javnosti. Tako so oglaševalci zapisali zgolj javno dostopna dejstva o vložitvi predloga za stečajni postopek in v besedilu nikjer niso prejudicirali niti namigovali na hitrost odločanja v postopku, niti na končno vsebinsko odločitev sodišča. Po predlogu za uvedbo stečaja zoper družbo Gradis skupina G d.d. je sodišče opravilo več obravnav, na katerih so sodelovali tudi novinarji več medijskih hiš, ki so o postopku redno obveščali javnost. Članki novinarjev o poteku postopka so bili večkrat objavljeni v časopisih Delo, Dnevnik, Finance ter verjetno v drugih medijih.
2. Iz vsebine oglasa izhaja, da ne gre za oglas v zvezi z oglaševanjem blaga ali storitev oziroma v zvezi s trženjem in da zaradi tega OR ni pristojen za presojo njegove vsebine in skladnosti z oglaševalskimi standardi. Gre za razmerje iz pisne gospodarske pogodbe in neplačilo zapadlih obveznosti vlagatelja pritožbe do predlagateljev stečajnega postopka. Gre za gospodarsko poslovanje med gospodarskimi subjekti za katero se ne uporabljajo določbe Zakona o varstvu potrošnikov. Poleg tega oglas ni bil naslovljen na širšo javnost ali potrošnike, ampak na točno določeno ciljno skupino subjektov, torej na upnike družbe Gradis skupina G d.d., ki imajo do njega neporavnane in zapadle terjatve. Besedilo oglasa je zgolj poziv k združevanju, ki je ustavna pravica vsakega v RS. Zato na osnovi predmetnega oglasa vlagatelju pritožbe ni mogla nastati nikakršna škoda, prav tako pa glede na dejstvo , da je bil postopek že zaključen z izdajo sklepa sodišča tudi ni možno, da bi vlagatelju pritožbe še naprej nastajala škoda. Zaradi tega in zaradi dejstva, da so bili oglasi objavljeni zgolj enkrat vlagatelj odgovora na pritožbo tudi meni, da je drugi zahtevek vlagatelja pritožbe neutemeljen.
3. Oglaševalsko razsodišče naj se izreče za stvarno nepristojno za reševanje pritožbe oziroma ugotovi, da je pritožba neutemeljena.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 9. septembra in na podlagi posredovanih informacij in ogleda predmetnega oglasa odločilo, da o pritožbi ne bo presojalo.

O b r a z l o ž i t e v:
Objava, ki je predmet pritožbe, sodi v kategorijo oglasov, ki niso predmet presoje po Slovenskem oglaševalskem kodeksu. Slovenski oglaševalski kodeks v preambuli med drugim določa:

Kodeks ne zavezuje oglasov, ki sodijo v skupino malih oglasov, osmrtnic, obvestil ipd.
Oglaševalsko razsodišče je odločilo, da predmetni oglas sodi v to kategorijo oglasov.

Oglaševalsko razsodišče
Cene Grčar, predsednik