meni

Neutemeljeno
RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 224 / 11. 02. 2013

11
feb.
2013
Domov / 
RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 224 / 11. 02. 2013

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Olimpijskega komiteja Slovenije, Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS), ki se nanaša na oglaševalsko akcijo »Olimpijska ponudba v vsaki disciplini«, v kateri je oglaševalec družba OBI d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju OBI) uporabila pravno zaščitene besede oz. besedne zveze ter oglaševala v nasprotju z določili 3.1. in 9. Člena člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (v nadaljevanju SOK). OBI kljub opozorilu OKS ni prekinil oglaševalske akcije. Predmetna akcija je potekala najmanj od 25.7.2012 do izteka akcije vsaj na www.obi.si in v letaku št. 3016/12, z njo je OBI nagovarjal širšo javnost. Pritožnik je svojo pritožbo širše utemeljil, kot sledi.

1. OKS je polnopravni član mednarodnega olimpijskega komiteja in Združenja evropskih nacionalnih olimpijskih komitejev ter kot tak edini pristojen za vse zadeve povezane z Olimpijskim gibanjem. Ima tudi ekskluzivno pravico trženja slovenske olimpijske reprezentance in olimpijskega dogajanja kot celote v skladu s pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja.

2. Z oglaševanjem, ki je predmet pritožbe, je OBI storil kršitev marketinga iz zasede (ambush marketing), ki predstavlja dejanje nelojalne konkurence in je kot tako v nasprotju z bistvom dobrega oglaševanja. Predmetno oglaševanje je namreč ustvarjalo vtis o povezanosti z Olimpijskimi igrami. Na ta način je OBI, ki ni partner ali sponzor pritožnika, vzpostavil povezavo oz. asociacijo z olimpijskim gibanjem in si tako nezakonito prisvojil pravice in javno podobo, kot da podpira olimpizem. Na ta način je skušal na nedovoljen način pridobiti koristi, ki izhajajo iz dobrega imena in ugleda Olimpisjkih iger, čeprav za to nima dovoljenja. Takšno ravnanje je kot marketing iz zasede opredeljeno tudi v 4. členu Mednarodnega kodeksa o sponzoriranju, ki ga je sprejela Mednarodna trgovinska zbornica (ICC), ki določa: »No party should seek to give the impression that it is a sponsor of any event or of the media coverage of an event, whether sposored or not, if it is not in fact an official sponsor of the property or of the media coverage.«

3. SOK sicer neposredno ne vključuje določb glede marketinga iz zasede, je pa pot njegovi uporabi in ustrezni interpretaciji zagotovljena v prvem odstavku določil »Bistvo dobrega oglaševanja« uvodnem poglavju SOK, ki določa, da kodeks ne zavezuje le v dobesednem pomenu zapisanega, temveč tudi v širšem pomenu njegove namere.

4. Kršitev določil 3. člena SOK. V oglaševanju, ki je predmet pritožbe je OBI uporabil pridevnik »olimpijski« ter tako nezakonito uporabil intelektualne pravice MOK in posledično tudi OKS. Z uporabo besednih zvez, ki vključujejo pridevnik olimpijski, je OBI ustvaril nedovoljeno povezavo z dogodkom oz. olimpijskim gibanjem, s katerim pa ni povezan na noben način. Od povprečnega potrošnika pa ni mogoče pričakovati, da natančno pozna in prepozna razlike med dovoljenimi in nedovoljenimi oblikami oglaševanja sponzorstva. Povprečni potrošnik ne pozna sponzorjev OKS, MOK oz. lokalnih organizatorjev Olimpijskih iger in tako na podlagi uporabe spornih elementov oglaševanja in dejstva, da so bili uporabljeni v času Olimpijskih iger lahko napačno sklepa, da je OBI del olimpijskega gibanja.

5. Na poziv Oglaševalskega razsodišča k dopolnitvi pritožbe v delu, ki se nanaša na dokazilo o zaščiti uporabe besede olimpijski in njenih izpeljank po predpisih o intelektualni in industrijski lastnini, je OKS predložil izpis iz registra registriranih blagovnih znamk Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki dokazuje da je beseda »Olympic« registrirana globalna znamka v lasti MOK (obdobje: 8.11.2011 / 8.11.2021). Pritožnik dodaja, da na podlagi Nicejske klasifikacije in madridskega protokola navedena znamka uživa pravno zaščito tudi v Sloveniji. Iz izpisa je razvidno, da velja za razred 35 – oglaševanje, kot tudi v razredih relevantnih za izdelke iz ponudbe OBI, ki so bili predmet oglaševanja, na katerega se pritožba nanaša.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec družba OBI d.o.o. v svojem odgovoru na pritožbo le-to v celoti zavrača kot neutemeljeno, z obrazložitvijo kot sledi.

1. Oglaševanje, na katerega se pritožba nanaša in je že dolgo zaključeno, ne predstavlja dejanja marketinga iz zasede niti dejanja nelojalne konkurence, prav tako ne krši intelektualnih pravic MOK ali OKS. Uporaba besede »olimpijski« sama po sebi ne predstavlja kršitve pravic pritožnika. OBI pri predmetnem oglaševanju ni namena ustvarjati povezave med svojo ponudbo in Olimpijskimi igrami na način, da bi kršil ali posegal v pravice drugih. Prav tako zaradi predmetnega oglaševanja ni nastala kakršnakoli škoda niti OKS niti sponzorjem Olimpijskih iger. Tudi izbor besednih zvez to potrjuje,saj je vsakomur jasno, da laminatna tla in drugi izdelki iz ponudbe OBI nimajo nikakršne zveze z Olimpijskimi igrami, olimpizmom ali celo OKS, zato v nobenem primeru ni moč govoriti o zavajanju potrošnika, kot je opredeljeno v SOK. OBI je tudi prepričan, da se potrošnik ne bi odločil za nakup npr. laminatnih tal iz njegove ponudbe zgolj zato, ker bi menil, da je OBI del olimpijskega gibanja

2. Pritožnik v pritožbi ne navaja, zakaj naj bi OBI s predmetnim oglaševanjem kršil določila 9. Člena SOK, domnevne kršitve ne utemelji ali pojasni. Do pavšalnih navedb pa se OBI ne more opredeliti ali nanje odgovoriti, še zlasti ob dejstvu da OBI v predmetnem oglaševanju ni uporabljal imena, začetnic, logotipov ali blagovnih znamk vlagatelja pritožbe.

3. OBI v odgovoru na pritožbo tudi poudarja, da Oglaševalsko razsodišče ni pristojno za odločanje o domnevnih dejanjih nelojalne konkurence in domnevnih posegih v intelektualne pravice MOK in / ali OKS.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 22. 10. 2012, 19. 11. 2012, 7. 1. 2013 in 11. 2. 2013 ter sprejelo razsodbo

Pritožba ni utemeljena.

 

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru na pritožbo ter ogleda oglaševanja, ki je predmet presoje, ugotavlja, da le-to ne krši določil SOK.

Oglaševalsko razsodišče je pristojno izključno za presojo skladnosti oglaševanja z določili SOK ne pa tudi za presojo o vprašanju, ali objektivno poimenovanje produkta, pomeni kršitev pravic intelektualne lastnine. Dejstvo uporabe zaščitene besedne zveze Oglaševalsko razsodišče presoja izključno v okviru povezave z določbami kodeksa – kadar je uporaba te v neposredni povezavi z določbami kodeksa – povedano drugače; kadar gre za namen posnemanja, katerega posledica je npr. zavajanje, povzročitev zmede na trgu, ipd.

Objektivno poimenovanje laminata kot »olimpijski« oz. ponudbe kot take, kjer očitno ne gre za posnemanje ali zavajanje glede produkta samega, samo po sebi zato ne pomeni kršitve določb SOK.

Kot rečeno, pa Oglaševalsko razsodišče ni pristojno za objektivno ugotavljanje kršitev pravic, ki izvirajo iz pravic industrijske lastnine.

Oglaševalsko razsodišče
Janja Božič Marolt, predsednica