POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Zveze potrošnikov Slovenije (v nadaljevanju ZPS) , ki se nanaša na TV oglas »Bolje odbit kot žejen«, s katero oglaševalec družba Fructal oglašuje brezalkoholno pijačo FRUC. Pritožnik meni, da predmetno oglaševanje krši določila 7., 18.4., 18.6., 18.15. in 22. člena  Slovenskega oglaševalskega kodeksa (v nadaljevanju SOK). Vlagatelj je pritožbo širše utemeljil, kot sledi.

• Oglaševanje »Bolje odbit kot Žejen. Fruc.« otroke neposredno spodbuja k pitju pijače z visoko vsebnostjo sladkorja. Iz zasnove oglaševanje pa je jasno razvidno, da so ciljna skupina prav otroci. Glede na ciljno skupino je zato potrebna strožja presoja glede dopustnosti in načina oglaševanja nezdravih prehranskih izdelkov , zlasti tudi v interesu javnega zdravja.
• Z uporabo slogana »Bolje odbit kot žejen« oglaševanje sporoča, da je tetoviranje majhnih otrok sprejemljivo, kar je še posebej sporno, saj v oglasu nastopa oseba, ki je mlajša od 14 let. Pritožnik meni, da slogan ni primeren za uporabo v povezavi z otroki. Pritožnik ocenjuje, da je sporočilo oglaševanja, da je tetoviranje sprejemljivo, v nasprotju z določili 7. člena SOK, iritira z neokusnimi prijemi in odobrava in spodbuja nevarna dejanja oz. neodgovorno vedenje.
• Ker v oglaševanju nastopa otrok, le-to krši določila 18.4. člena SOK, zasnovano je na način, da zlorablja naravno lahkovernost otrok in pomanjkanje njihovih življenjskih izkušenj ter vključuje vsebine, ki bi lahko škodovale celostnemu razvoju otrok in mladostnikov.
• Poleg tega predmetno oglaševanje spodbuja slabe prehranjevalne navade, saj gre za pijačo z visoko vsebnostjo sladkorja, zato oglaševanje tudi ni v skladu z določili 18.15. člena SOK, hkrati pa v nasprotju z določili 18.6. člena SOK ustvarja vtis, da bo otrok, ki oglaševane pijače ne pije, podrejen, manjvreden oziroma manj priljubljen.
• Ker oglaševanje, ki je predmet pritožbe spodbuja čezmerno uživanje oglaševane pijače in podcenjuje pomen zdravega načina življenja tudi ni v skladu z določili 22. člena SOK.

 

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec, družba Fructal,  v svojem odgovoru pritožbo v celoti zavrača kot neutemeljeno s širšo utemeljitvijo, kot sledi.

• TV oglas, ki je predmet pritožbe, je del serije treh TV oglasov, zato ga je potrebno obravnavati kot del celote. Gre za kreativni koncept, v okviru katerega v vsakem oglasu en protagonist naredi nekaj  »totalno norega« z namenom, da bi preprečil, da bi drug protagonist spli njegov Fruc. V prvem TV oglasu mlada ženska svojemu fantu reče, da je noseča, fant pade v nezavest. V drugem oglasu sin očeta naplahta, da je zadel milijon evrov, oče pade v ekstazo in pozabi na Fruc. V tretjem oglasu pa fant svojo mamo pretenta, da se je tetoviral, mama pa ga, namesto da spije Fruc, manično začne pregledovati.
• Jasno in popolnoma nedvoumno torej je, da oglas z ničemer ne sporoča, da je tetoviranje primerna praksa za otroke, še več, postavlja ga v vrsto »odbitih« izjav, katerih izključen namen je šokirati drugega protagonista v oglasu v želji rešiti Fruc. Glede na mamin odziv, bi bilo kakršnokoli sporočilo glede tetoviranja, usmerjeno v negativno dojemanje tetoviranja s strani družbe. Pri tem je potrebno dodati, da je problematiziranje tetoviranja per se s strani pritožnika izjemno sporno, sodi o okusu in ne o tem, kaj nasprotuje javnemu interesu. N ata način pa pritožnik sam krši osnovno pravilo presoje oglaševanja in sicer, da se o okusih ne sodi. Tetoviranje ni nezaželeno, ni zdravju škodljivo in vsekakor ni promoviranje »slabih razvad«. Preference posameznika / ov pri pritožnikov, pa ne bi smele posegati v strokovno presojo. S svojo presojo se je pritožnik postavil v vlogo moralnega razsodnika in ne varuha javnega interesa (npr. da se promovira skakanje otrok na cesto). Iz ogalsa tudi izhaja, da bi mama otroka kaznovala, če bi tetovažo odkrila. Otrok se tega tudi zaveda, zato otrok izjavi, da ase je tetoviral, da je vrgel mamo iz ravnotežja in v skladu s konceptom oglasov, da je bolje biti malo »nor« oziroma »odbit« kot pa brez Fruca.
• Prav tako oglas ni sporen z vidika domnevnega iritiranja in spodbujanja nevarnih dejanj in s tem domnevnih kršitev določil 7. člena SOK. Iz serije treh oglasov jasno izhaja,  da ciljna skupina niso v prvi vrsti otroci, protagonisti v oglasih so predstavniki vseh starostnih skupin. Poleg tega komunikacijska strategija izhaja tudi iz raziskovalnih izsledkov o uporabnikih Fruca, ki niso zgolj »mladi«, ampak so predvsem »mladi po srcu«.
• Ob očitku kršitev 18.4. člena kodeksa, pritožnik ne navede, kaj konkretno naj bi oglaševalec prekršil. Samo domnevamo lahko, da vlagatelj pritožbe tetoviranje prepoznava kot vsebino, ki bi lahko škodovala celostnemu razvoju otrok in mladostnikov. Oglaševalec ob tem dodaja, da tetoviranje v mnogih družbah (tudi Zahoda) velja za umetnost. Popolnoma nesporno je, da ima tetoviranje več pomenov. ZPS, ki je po svojem statusu varuh javnega interesa, pa ni poklicana, da z moralnega piedestala de facto opredeli naravo tetoviranja, ki je nujno ambivaletna: nasprotovanje tetoviranju (konservatizem) je glede na podporo tetoviranju (drznost, odprtost) vrednostno povsem nevtralno.
•  Pritožnik navaja, da naj bi oglas ustvarjal podobo, da bo otrok, ki oglaševane pijače ne pije, podrejen, manjvreden oziroma manj priljubljen. Tudi v tem delu je pritožba brez utemeljitve. Oglaševalec ne more odgovarjati na pritožbo, če pritožnik v njej navaja le določila kodeksa. Kljub temu oglaševalec poudarja, da oglas v nobenem elementu ne prikazuje, namiguje ali vzpostavi kakršnekoli primerjave z vrstniki. Mladi protagonist ni postavljen v inferiorni položaj, nasprotno, s smešno zvijačo postane zmagovalec, uspe ubraniti Fruc in to ne pred vrstniki ampak pred mamo.
• Tudi očitki glede podcenjevanja zdravega življenjskega sloga so neutemeljeni, isto velja za očitek, d naj bi oglas spodbujal prekomerno uživanje oglaševanega izdelka in na ta način kršil 22. člen kodeksa. V oglasu gre zgolj navihanost, ki je Frucu lastna, za trenutke užitka in zabave, ki si jih posameznik občasno lahko privošči. Ne gre za to, da je Fruc »zdrav«, ampak da je »zabaven«.
• Poleg tega oglaševalec izpostavlja tudi pravne argumente. Pritožba zgolj povzema posamezna določila kodeksa, kakršnakoli koli domnevna konkretna kršitev v pritožbi sploh ni podana. Pritožba tako navrže zgolj abstraktne norme in od naslovnega organa zahteva, da sam konkretizira domnevne kršitve. Takšno ravnanje je nedopustno in predstavlja poskus zlorabe predmetnega pritožbenega postopka. To je nedopustno tudi v luči določil Zakona o varstvu potrošnikov, mnenje razsodišča lahko v nadaljnjem morebitnem prekrškovnem postopku predstavlja gradivo pristojnemu uradnemu organu. Na videz »nedolžno mnenje stanovske organizacije« torej lahko služi kot podlaga kaznovalnemu postopku in naj lahko bistveno vpliva. Zaradi tega bi moralo razsodišče pritožbo, ki ni v ničemer utemeljena, ampak zgolj citira določila SOK, na podlagi 26. Člena Poslovnika o delu razsodišča poslati pritožniku v dopolnitev in ga pozvati, da svoje obtožbe pod citiranimi določbami kodeksa utemelji.
• V primeru, da bi razsodišče pritrdilo pritožniku, bi nedopustno poseglo v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo oglaševalca. Opredelitev tetoviranja kot »vsebine, ki škoduje celostnemu razvoju otrok« je sodba o okusu in ne varovanje javnega interesa, ki bi upravičevalo poseg v ustavno zagotovljene pravice. Takšna interpretacije ne bi zagovarjala prepovedi oglaševanja z objektivno nevarno dejavnostjo, ampak s subjektivno dojeto aktivnostjo ter ne bi zasledovala javnega interesa ampak osebne preference odločevalcev. Zato je navedbe v pritožbi mogoče označiti kot arbitrarne in kot takšne protipravne.
• Opredeljevanje Fruca kot sladke pijače, ki je nezdrava in v tej povezavi problematizirati oglaševanje, je sporno na dveh ravneh:

• kljub intenzivnim polemikam v zvezi s sladkimi pijačami še ni bila sprejeta zakonodaja, ki bi oglaševanje le-teh omejevala ali prepovedovala. O tem še potekajo javne razprave, ki kažejo, da sta tako javno mnenje kot stroka neenotna, zato je nemogoče napovedati, kakšna bo končna presoja glede dopustnosti oglaševanja sladkih pijač;
• dnevno je mogoče spremljati oglaševanje sladkarij, zato je problematiziranje oglaševanja sladkih pijač ob oglaševanju vsega ostalega povsem nesorazmerno (in kot takšno protipravno) ter pomeni poseg v pravico enakosti pred zakonom.

• Fructal je že jeseni 2015 pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije skupaj s še 10 domačimi in tujimi proizvajalci sladkih pijač proaktivno podpisal pet ključnih zavez odgovornosti na področju oglaševanja sladkih pijač: brez oglaševanja otrokom, ki so mlajši od 12 let, odgovorno obnašanje v šolaj, jasno informiranje o energijski vrednosti na lastnih blagovnih znamkah, ponudba različnih izdelkov ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Vse te zaveze oglaševalec dosledno spoštuje.

 

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 16. junija 2016 in sprejelo razsodbo:

Pritožba ni utemeljena.

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru nanjo ter ogleda oglaševanja ugotavlja, da je pritožba v vseh svojih elementih očitno neutemeljena.

 

 

Oglaševalsko razsodišče

Roman Berčon, predsednik