Utemeljeno
RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 341 / 11. 7. in 27. 8. 2019

avg.

2019

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 341 / 11. 7. in 27. 8. 2019

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Društva za preučevanje rib Slovenije (v nadaljevanju DPRS), ki se nanaša na oglas v obliki PR prispevka »Hidroelektrarne so odgovor na podnebne spremembe« v obliki intervjuja z direktorjem oglaševalca, družbe Hidroelekrarne na spodnji Savi (v nadaljevanju HESS), ki je bil objavljen v Posavskem obzorniku 15. maja 2019. Pritožnik meni, da prispevek ni jasno in nedvoumno prepoznaven kot oglaševanje, nekatere trditve v njem niso resnične in omalovažujejo, če ne kar blatijo DPRS. Zato ocenjuje, da gre za zavajajoče oglaševanje, ki ni v skladu z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Vlagatelj je pritožbo utemeljil, kot sledi.

"Intervju" je bil nepodpisan, a umeščen v rubriko Gospodarstvo, zato smo v DPRS, ki je bil v intervjuju eksplicitno omenjen večkrat in so bile o DPRS podane neresnične navedbe, na medij naslovili odgovor / popravek in prosili za njegovo objavo. Izdajatelj je objavo zavrnil s pojasnilom, da je bil prisepevk naročen, objavljen v posebnem okvirju, z drugačnim fontom kot novinarski članki in z logotipom podjetja namesto podpisa, s čimer naj bi bilo dovolj jasno, da ne gre za avtorski članek.
Menimo, da taka oblika oglasa - torej v obliki intervjuja z namišljenimi vprašanji in pristranskimi, zavajajočimi in neresničnimi odgovori direktorja podjetja, ki je oglas plačalo - ni primerna oz. je nedopustna! To pomeni, da bi lahko vsak, ki oz. če le ima denar, plačal intervju in v njem nanizal zgolj svoje resnice in blatil druge.
Vsebino "intervjuja" je potrebno obravnavati v kontekstu aktualnih dogajanj in dejstev - Upravno sodišče je namreč z razsodbo potrdilo, da je okoljevarstveno soglasje, ki ga je ARSO izdal za gradnjo HE Mokrice, nezakonito, vodilni družbe investitorke HESS pa vse piarovske moči usmerjajo v blatenje DPRS, ki je zgolj vložilo tožbo, ki ji je Upravno sodišče pritrdilo.
Nesresnične navedbe v oglasu / plačanem prispevku so zlasti:
»Društvu za preučevanje rib, ki ovira dokončanje izgradnje,«; »...ne gre za neko društvo ljubiteljev narave, gre pač za dobro organizirano, pravno podprto zadevo s ciljem, da se izgradnja obnovljivih virov preusmeri na neka druga področja. Vsi pa se moramo vprašati, tudi bralci, kakšna je morala teh ljudi v DPRS, ki ovirajo nedokončan projekt.«. DPRS je društvo v javnem interesu ohranjanja narave, osnovni namen našega delovanja je varovanje narave - zlasti sladkovodnih rib in njihovih habitatov. Poslanstvu v javnem interesu sledimo tudi z uporabo pravnih sredstev. Tako smo ravnali tudi v primeru HE Mokrice, kar je povsem legitimno zlasti tudi v luči spoštovanja veljavnih predpisov – tako slovenskih kot na ravni EU. Okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo HE Mokrice, ki ga je izdal ARSO, ni razveljavilo DPRS, pač pa Upravno sodišče.
»Mokrice okoljsko sploh niso sporne, kar je večkrat potrdila stroka in tudi odprava odločbe ARSO ni bila vezana na kaj vsebinskega, pač pa naj bi šlo po mnenju Upravnega sodišča za proceduralne napake....« Navedba ne drži.Sodišče je razveljavilo okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice in jo vrnilo na ARSO v ponovno obravnavo tako iz formalnih kot iz vsebinskih razlogov. HESS je ARSO, ki je vodil postopek in stranskim udeležencem (poleg DPRS še Lutra in RZS) protizakonito onemogočal dostop do ihtioloških študij in monitoringov, ki bi morale med drugim biti tudi del poročila o vplivih na okolje, kar je potrdilo sodišče. Za razveljavitev je tako v prvi vrsti s svojim ravnanjem in nestrokovnim delom odgovoren HESS. Upravno sodišče je v sodbi tako spomnilo HESS, da so sami sprožili upravni spor na odločitev informacijske pooblaščenke, ki je odločila, da so ihtiološke študije informacije javnega značaja in da so jih dolžni izročiti DPRS (in ARSO). Sodišče pa je opozorilo tudi na številne vsebinske nepravilnosti. Na podlagi predloženih dokazov je ugotovilo, da nameravani poseg lahko pomembno vpliva na dve območji Natura 2000. Upravni organ (ARSO) tako ni ustrezno izvedel presoje vplivov na varstvene cilje, saj so ti v obravnavani zadevi ostali sploh nejasni. Sodišče opozori, da poročilo o vplivih na okolje pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega, ki zasleduje predvsem ekonomske interese, zato je kritična presoja tega poročila s strani Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) in organa, ki odloča v zadevi (ARSO), obvezna.
»...medtem ko je predsednica društva Slamerškova po lastnih besedah plačana s strani tujih fundacij, kot pravi samo za Muro, ampak financira se pač od tam in živi od tega. Navsezadnje nekaj deset tisoč evrov, kot je razvidno iz javnih evidenc, ni tako malo denarja...« DPRS o svojem poslovanju, skladno s predpisi, poroča letno in poročila so javno objavljena. Namigovanja o ne tako malo denarja so hudo izkrivljena in nedopustna - zlasti za direktorja državnega podjetja, ki je v letu 2017 (za lani HESS še ni objavila podatkov) prejel 136.711 evrov bruto prejemkov.
»Na spodnji Savi je podpora hidroelektrarnam neverjetno visoka, gre za približno 90-odstotno podporo.«; »...po javnomnenjskih raziskavah, ki jih je naredila družba Valicon, samo 14 % Pomurcev ne podpira izgradnje, 21 % jo podpira, ostali so nevtralni.« »Aktivisti pa razlagajo, da bo z igradnjo HE (na Muri, op.a.) zmanjkalo pitne vode – ravno obratno, vode bo zmanjkalo brez hidroelektrarn.« G. Barbič zelo dobro ve, kako nastajajo te ankete, kdo jih financira in posledično, kako verodostojne so. Država HE na Muri ne bo gradila zaradi posledic, ki bi jih izgradnja prinesla. Iz poročila po seji vlade 30. maja 2019: »...v primeru katerekoli od obravnavanih variant ne bo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in ne bo mogoče preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.«. Napoved, da so HE pogoj za pitno vodo, je smešna. Edina sprejemljiva rešitev je namreč ohranitev območja, s tem se ne bo ohranjalo samo vrst, ampak tudi kmetijska zemljišča in vire pitne vode. V primeru gradnje HE Mokrice bi akumulacija zasedla 289,88 ha, od tega kmetijskih zemljišč 176,71 ha. Zato ne gre samo za ribe, ampak za vprašanja prehrambne samooskrbnosti in oskrbe s pitno vodo. Na obstoječih HE v Sloveniji se namreč kaže, da v vsakem primeru čez nekaj časa začnen raven podtalnice padati, tudi če se pri posegu najprej dvigne. Energetika ima odličen poligon za dokazovanje delovanja omilitvenih in izravnalnih ukrepov na Dravskem polju, kjer smo priča največji ekološki katastrofi v Sloveniji, zaradi gradnje verige HE na Dravi. Podtalnica pada, količinsko stanje vode se zmanjšuje in težave so se začele tudi pri zagotavljanju pitne vode lokalnemu prebivalstvu. Problem je tudi toksičen mulj, ki se akumulira v akumulacijah in strugi, zaradi česar so danes ljudje na Dravi podvrženi vse pogostejšim poplavam.
Trditev, da bo DPRS »v naslednjem koraku morda želela ukiniti tudi vso industrijo« ni duhovita, je neumna populistična floskula.
»Lahko je gledati poplavljene hiše po televiziji, zaskrbljujoče je to, da jih v svojem delovanju ni zmotilo niti to, da je 100 družin iz Litostroja ostalo brez prihodkov.« Izjava je popolnoma deplasirana in neresnična. Predstavniki energetike javno zvajajo s populističnimi grožnjami, da zgolj izgradnja HE zagotavlja protipoplavno zaščito. Območje s tisoč prebivalci v Posavju bi seveda lahko - takoj - protipoplavno zaščitili brez HE, kar pa ni interes HESS. DPRS podpira, da se pristopi k sonaravnemu reševanju protipoplavne zaščite čimprej, saj gorvodno zgrajene HE še bolj poplavno ogrožajo območja. Protipoplavna zaščita brez HE bo tudi bolj učinkovita, cenejša in trajnostnejša. Finančna sredstva so na razpolago v vodnem in podnebnem skladu. V slednjem je v letu 2019 namenjenih 5 milijonov evrov za omilitvene in izravnalne ukrepe pri gradnji HE Mokrice. Ta denar se lahko nameni sonaravni protipoplavni zaščiti.
Skrajno sprevržno je tudi javno podtikanje, da je društvo z uporabo pravnih sredstev znotraj predvidenih postopkov, ki mu je sedaj pritrdilo tudi sodišče, povzročilo izgubo prihodkov stotim družinam. Izgubo so, če si je g. Barbič ni preprosto izmislil, povzročili HESS in njegovo vodstvo ter državni organi, pristojni za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki svojega dela niso opravili, kot bi morali. Če bi ga, okoljevarstveno soglasje ne bi bilo nezakonito in razveljavljeno.
DPRS je na Posavski obzornik posredovalo prikaz nasprotnih dejstev in v skladu z veljavnimi predpisi zahtevalo njihovo objavo.
Iz Posavskega obzornika smo dobili zavrnitev objave s pojasnilom, da je bil prisepevk naročen, objavljen v posebnem okvirju, z drugačnim fontom kot novinarski članki in z logotipom podjetja namesto podpisa, s čimer naj bi bilo dovolj jasno, da ne gre za avtorski članek". Ker torej ni šlo za novinarski članek, ampak za plačan oglas / oglasni intervju, se DPRS po interpretaciji uredništva nanj ne more odzvati.
Menimo, da taka oblika oglasa - torej v obliki intervjuja z namišljenimi vprašanji in pristranskimi, zavajajočimi in neresničnimi odgovori direktorja podjetja, ki je oglas plačalo - ni primerna oz. je nedopustna! To pomeni, da bi lahko vsak, ki oz. če le ima denar, plačal intervju in v njem nanizal svoje resnice in blatil druge.
Vsebino "intervjuja" je potrebno obravnavati v kontekstu aktualnih dogajanj in dejstev - Upravno sodišče je namreč z razsodbo potrdilo, da je okoljevarstveno soglasje, ki ga je ARSO izdal za gradnjo HE Mokrice, nezakonito, vodilni družbe investitorke HESS pa vse piarovske moči usmerjajo v blatenje DPRS, ki je zgolj vložilo tožbo in, kot rečeno, ji je Upravno sodišče pritrdilo.
Vlagatelj pritožbo zaključi s prošnjo za usmeritev, kako se na neresnice, ki se nanašajo direktno na DPRS in so zavite v oglas, odzvati in kaj mora storiti medij - Posavski obzornik.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec, družba HESS, pritožbo v celoti zavrača kot neutemeljeno z obrazložitvijo, kot sledi.

Družba HESS ima z Zavodom Neviodunum slenjeno pogodbo o sodelovanju pri obveščanju javnosti in objavi oglasnih sporočil v časopisu Posavski obzornik za leto 2019. Publikacija izhaja vsak drugi četrtek, brezplačno jo prejme več kot 26.000 gospodinjstev v Posavju. Namen sodelovanja je obveščanje lokalne javnosti o poteku izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in ostali področjih delovanja družbe HESS. Dejanske objave v časopisu Posavski obzornik pa so odvisne od poteka projekta izgradnje in dinamike izvajanja ostalih aktivnosti.
Večnamenski projekt izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi je obsežen poseg v prostor, zato je učinkovito komuniciranje / obveščanje javnosti izredno pomembno. Zato družba HESS že več let redno komunicira in obvešča javnost o napredku na največjem infrastrukturnem projektu v obnovljive vire oz. največjem hidroenergetskem in vodarskem projektu v samostojni Sloveniji
V tem okviru je bil 16.5.2019 objavljen predmetni intervju z direktorjem družbe HESS. Navedbe pritožnika, da gre za namišljena vprašanja in domnevni intervju, ne držijo. Pogovor je opravil glavni urednik časopisa Posavski obzornik, ki je tudi pripravil in uredil zapis za objavo. Intervju je bil naročen s strani družbe HESS v okviru pogodbe o sodelovanju.
Drži, da prispevek / intervju ni podpisan, pač pa je na mestu podpisa logotip družbe HESS. V skladu z dolgoletno prakso obveščanja javnosti o aktivnostih družbe HESS zato iz objave jasno izhaja, da je omenjeni prostor v publikaciji namenjen informacijam o družbi HESS. Objava je bila v posebnem okvirju, font je drugačen od fonta v novinarskih / avtorskih člankih ter ustrezno podpisana z logotipom družbe HESS.
Oglaševalec je prepričan, da zato ne gre za zavajajoče oglaševanje. V objavi v obliki intervjuja z direktorjem družbe, ki se je izkazal za najprimernejšo obliko obveščanja. Tovrstna predstavitev aktivnosti družbe HESS najbolje ponazori, da so odgovori na vprašanja pogledi in stališča družbe HESS in njenega vodstva, zato ne gre za kakršnokoli zavajanje z napačnim prikazovanjem dejstev. Z objavo je HESS zgolj seznanila lokalne prebivalce o poteku in izzivih izgradnje verig ter stanjem na projektu HE Mokrice in nadaljnjih projektih družbe HESS.
Do konkretnih navedb / domnevno neresničnih trditev v prispevku, kot jih v prilogi k pritožbi navaja pritožnik, pa se oglaševalec v svojem odgovoru na pritožbo ni opredelil.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 6 PREPOZNAVANJE

6.1.

Oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Biti mora jasno in prepoznavno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne sme sklicevati, ne glede na medij, v katerem je objavljeno. Vsi oglasi v tiskanih medijih, ki po slogu ali obliki lahko zavedejo bralca v zmoto, da gre za redakcijsko gradivo, morajo biti ustrezno označeni. Vsi oglasi v avdiovizualnih medijih morajo biti napovedani kot poseben program ali drugače avdiovizualno ločeni.

6.3.

Oglaševanje, napisano in oblikovano v slogu uredniških vsebin, ki ga pogosto imenujemo »advertorial«, in je naročeno ter plačano oziroma objavljeno v zameno za drugačno nadomestilo, je zavezano spoštovanju vseh relevantnih določil tega kodeksa. Oglaševalci in mediji morajo zagotoviti, da je tovrstno oglaševanje jasno razpoznavno kot tako, zato mora biti ustrezno označeno.

6.5.

Oglaševalec mora biti nedvoumno identificiran. Izjema so oglasi, katerih edini namen je, da pritegnejo in usmerijo potrošnikovo pozornost k bodočemu oglaševanju (t.i. teaser oglasi). Kjer oblika oglaševanja in medij to dopuščata, naj bo naveden tudi kontaktni naslov, na katerem lahko potrošnik pridobi dodatne informacije oz. vzpostavi stik z oglaševalcem.

Člen 10 OMALOVAŽEVANJE

10.1.

V oglaševanju ni dovoljeno nepošteno in neobjektivno napadati ali razvrednotiti drugih izdelkov oz. blagovnih znamk, oglaševalcev ter njihovih oglasov ali si prizadevati, da bi jih izpostavili zaničevanju ali posmehu.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 11. julija in 26. avgusta 2019 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče javno poziva oglaševalca k takojšnjemu prenehanju objavljanja oglaševanja, ki je bilo predmet presoje.

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče uvodoma ugotavlja, da gre v primeru objave v Posavskem obzorniku z dne, 16. 5. 2019 z naslovom »Hidroelektrarne so odgovor na podnebne spremembe« in v skladu z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK) za oglaševanje.

Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca ter ogleda oglaševanja / objave »Hidroelektrarne so odgovor na podnebne spremembe« ugotavlja, da ni v skladu z določili 6. člena SOK, še zlasti člena 6.5.. Naročeni prispevek ni jasno označen kot tak (kot.npr. oglas, promocijsko sporočilo, ….. ), poleg tega ni naveden naslov, na katerem lahko potrošnik / bralec pridobi dodatne informacije oziroma vzpostavi stik z oglaševalcem, v izbranem mediju objave ni nikakršnih zadržkov za to.

Nadalje Oglaševalsko razsodišče ugotavlja, da je vlagatelj pritožbe, DPRS, v objavi prikazan na omalovažujoč način, kar pa ni v skladu z določili 10.1. člena SOK.

O (ne)resničnosti trditev v oglaševanju, ki jih vlagatelj navaja v prilogi pritožbi z lastno utemeljitvijo, pa se Razsodišče ni opredeljevalo.

Oglaševalsko razsodišče

Doc.dr. Milena Fornazarič, predsednica