Neutemeljeno

RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 434 / 16. 9. 2025

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnice zoper oglaševanje družbe Telekom Slovenije d. o. o., ki je objavljeno na družbenem omrežju TikTok. Pritožnica meni, da oglaševalec s svojim oglaševanjem krši načelo zakonitosti iz 1. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa, načelo dostojnosti iz 2. člena SOK in 7. člen SOK, ki opredeljuje načelo odgovornosti do družbe in posameznikov. Vlagateljica je v pritožbi navedla:

• Vlagateljica navaja, da oglas spodbuja njegove gledalce k zalezovanju bivših partneric. Že naslov oglasa »Kako pa ti stalkaš svojo bivšo?« in tudi njegov začetek (»Tukaj so trije nasveti za stalkanje (zalezovanje) tvoje bivše (pri čemer je spolno opredeljeno, da gre za nasilje nad ženskami) na Instagramu) normalizirata kaznivo dejanja zalezovanja nekdanjih partneric na spletu.
• Pritožnica nadalje meni, da govorca z uporabljenim diskurzom normalizirata nasilje nad nekdanjimi partnericami (zalezovanje kot nasilje opredeljujeta tako Kazenski zakonik kot Zakon o preprečevanju nasilja v družini) in z deljenjem nasvetov spodbujata občinstvo k nezakonitemu ravnanju. Tudi v opisu videa je Telekom zapisal »Kako pa ti stalkaš svojo bivšo? Malo za šalo.« S tem kažejo, da zalezovanja ne dojemajo kot nasilje in kaznivo dejanje, ampak kot temo, iz katere se lahko šalijo.
• Ker je vsebina javno objavljena na družbenem omrežju TikTok, naročnik tudi javno spodbuja k nasilju. Oglas si je ogledalo skoraj 122.000 uporabnikov družbenega omrežja TikTok, delilo pa ga je več kot 150 oseb.
• Vlagateljica meni, da oglaševalec krši 1. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj gledalce spodbuja k kršitvi zakonov in 2. člen SOK, saj je oglas, ki spodbuja k nasilju nad nekdanjimi partnericami neokusen, še posebej do tistih žensk, ki so bile ali so žrtve partnerskega nasilja. Poleg tega pa oglas krši tudi 7. člen SOK, saj pri žrtvah nasilja lahko sproži stisko, hkrati pa izrecno spodbuja nasilje (daje nasvete za zalezovanje). 

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec, družba Telekom Slovenije d. o. o., je na pritožbo podal odgovor, v katerem je navedel:

• Domnevno sporno oglaševalsko sporočilo je bilo, po zatrjevanju oglaševalca, pripravljeno v sodelovanju s strokovno agencijo, ki sodeluje z mlajšimi ustvarjalci in vplivneži, ter naj bi bilo namenjeno informiranju in vključevanju generacije Z v razumevanje uporabe družbenih omrežij, konkretno funkcionalnosti platforme Instagram. Oglas naj bi bil oblikovan v satiričnem in ironičnem tonu, kar naj bi bilo izrecno poudarjeno z oznako "Malo za šalo". Telekom izrecno zanika očitke pritožnice, da oglas spodbuja k neprimernemu ali nezakonitemu ravnanju.
• V zvezi z očitkom domnevne kršitve 1. člena SOK (načelo zakonitosti): Telekom izpostavlja, da sporno oglasno sporočilo ne vsebuje nobenih elementov, ki bi bili v nasprotju z veljavno zakonodajo, prav tako ne spodbuja niti ne odobrava ravnanj, ki bi pomenila kršitev zakonov Republike Slovenije. Oglas naj po vsebinski plati ne bi vseboval spodbud k zalezovanju nekdanjih partneric, temveč naj bi šlo za izobraževalni prikaz digitalnih orodij skozi prizmo spletne ironije in samorefleksije.
• V zvezi z očitkom domnevne kršitve 2. člena SOK (načelo dostojnosti): Telekom zanika, da bi oglasno sporočilo lahko veljalo za žaljivo ali nedostojno, in navaja, da vsebina ne nasprotuje družbeno prevladujočim normam o dostojnosti. Nadalje poudarjajo, da oglas ne prikazuje ženskega spola na podcenjujoč ali stereotipen način ter da ne posega v načelo enakopravnosti. Kot dokaz, da oglas ni bil negativno sprejet v javnosti, navajajo statistične podatke o dosegu, številu všečkov, komentarjev, deljenj in shranitev na platformi TikTok, iz česar izhaja, da je bil odziv uporabnikov pozitiven ali nevtralen. Prav tako niso prejeli nikakršnih pritožb ali negativnih odzivov v zasebnih sporočilih.
• V zvezi z očitkom domnevne kršitve 7. člena SOK (odgovornost do družbe in posameznikov): oglaševalec zavrača trditev, da bi oglas spodbujal nevarna ravnanja, vzbujal občutke strahu ali stiske oziroma zmanjševal pomen varnosti. Telekom izpostavlja, da v okviru svoje širše družbene odgovornosti izvaja številne aktivnosti za ozaveščanje o pametni in odgovorni uporabi tehnologije.
• Telekom kot dodatno zagotovilo navaja, da je bilo oglasno sporočilo – kljub prepričanju o njegovi skladnosti z zakonodajo in kodeksom – preventivno umaknjeno z družbenega profila TikTok, z namenom izognitve morebitnim napačnim interpretacijam. Nadalje se zavezujejo, da bodo tematiko, izpostavljeno v pritožbi, obravnavali tudi v enem izmed prihodnjih podkastov, namenjenih odgovorni rabi tehnologije, in sicer s sodelovanjem strokovnjakov s tega področja.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 1 ZAKONITOST 

1.1 

Temeljna odgovornost oglaševalcev je, da je njihovo oglaševanje v skladu z zakonom. 

1.2 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati česa, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov. 

1.3 

Opredelitev, ali je oglaševanje zakonito ali ne, je predvsem pristojnost sodišč in drugih pooblaščenih organov. Skladnost oglaševanja z veljavnim pravnim redom se presoja le v primeru, ko se pritožba nanaša tudi na druga določila tega kodeksa. 

Člen 2 DOSTOJNOST 

2.1 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi žalilo javnost v smislu splošno prevladujočih pravil o dostojnosti in bi tako povzročilo globoko ali množično prizadetost. Kot splošno veljavna pravila o dostojnosti ne morejo biti upoštevana pravila posameznih družbenih skupin. 

2.2 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi posameznike ali skupine lahko žalilo zaradi njihove rasne ali narodnostne pripadnosti, verskega prepričanja, politične pripadnosti, spolne opredeljenosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti in drugih kriterijev razlikovanja. Zgolj uporaba naštetih kriterijev razlikovanja v oglaševanju ni žaljiva sama po sebi. 

2.3 

Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način. 

2.4 

Prikazovanje golote in spolnih namigovanj zgolj zaradi šokiranja ali zbujanja pozornosti ter brez smiselne povezave z izdelkom ni sprejemljivo. Kadar se golota in spolni namigi uporabljajo v povezavi s sporočilom, naj ne žalijo splošno veljavnih pravil o dostojnosti. 

2.5 

Oglaševalci se morajo zavedati občutljivosti javnosti in tega, da je oglaševanje lahko neokusno, četudi neposredno ne krši določil 2.1, 2.2., 2.3 in 2.4. tega kodeksa. 

2.6 

Skladnost oglaševanja s kodeksom se presoja na podlagi vseh relevantnih okoliščin, še zlasti pa vsebine, širšega konteksta, medija, ciljnih javnosti in izdelka ter vseh drugih okoliščin, ki so odločilnega pomena v vsakem konkretnem primeru. 

2.7 

Dejstvo, da je izdelek sam po sebi žaljiv za posameznike ali skupine, ni zadosten razlog za presojo skladnosti oglaševanja z določili tega kodeksa.

Člen 7 ODGOVORNOST DO DRUŽBE IN POSAMEZNIKOV 

7.1 

Oglaševanje mora biti v skladu z zahtevami kulturnega okolja. Ne sme iritirati z napadalnostjo in neokusnimi prijemi, prizori, izrazi itd.. 

7. 2 

Oglaševanje ne sme brez upravičenega razloga povzročati občutka strahu ali stiske. Oglaševalci naj ne uporabljajo šokantnih trditev, vizualnih in zvočnih predstavitev zgolj zaradi zbujanja pozornosti. Zbujanje občutka strahu ali stiske je upravičeno samo, če spodbuja preudarno vedenje ali poskuša preprečiti nevarna ali nepremišljena dejanja. 

7. 3 

Oglaševanje ne sme odobravati ali spodbujati nevarnih dejanj in omalovaževati varnosti, še posebej, če je namenjeno otrokom in mladostnikom. Oglaševanje ne sme vsebovati vizualnih prikazov ali kakršnih koli drugačnih opisov potencialno nevarnih ravnanj ali situacij, ki ne upoštevajo varnosti ali zdravja, če jih ne upravičujejo izobraževalni ali socialni dejavniki. 

7. 4 

Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi utegnilo sprožiti nasilje ali nesocialno vedenje, nadlegovanje, telesne poškodbe ali poškodbe lastnine. Še zlasti ne sme uporabljati motivov kakršnih koli oblik nasilja in vandalizma, zdravju škodljivih in nehigieničnih navad ter neodgovornega vedenja (npr. kajenja, pijančevanja, kraje, uživanja mamil ipd.) na način, da te pojave spodbuja oziroma neposredno ali posredno odobrava. 

7. 5 

Oglaševanje ne sme omalovaževati zgodovinskih in kulturnih spomenikov, dogodkov in manifestacij ter državnih simbolov.

7. 6 

Ena temeljnih značilnosti slovenskega kulturnega okolja je posebno skrben odnos do slovenskega jezika. Ta pozornost naj velja tudi pri rabi v oglaševanju, zlasti, ko uporabljamo knjižni jezik. V razumnih mejah naj bo to upoštevano tudi pri zemljepisnih narečjih ali interesnih govoricah. Še posebej pisna beseda mora biti v skladu s slovensko jezikovno normo.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 16. septembra 2025 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba ni utemeljena.

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče je na podlagi ogleda oglasa, na katerega se pritožba nanaša, ter navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca presodilo, da oglaševanje družbe Telekom Slovenije d. o. o., ki je bilo objavljeno na družbenem omrežju TikTok, ne krši določb 1., 2. in 7. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Razsodišče ugotavlja, da oglas ne vsebuje besedilnih ali vizualnih elementov, ki bi spodbujali k nezakonitemu ravnanju ali kršitvi zakonskih določb in bili s tem v nasprotju z določbami 1. člena SOK. Oglas je zasnovan kot satiričen prikaz uporabe družbenih omrežij, kar potrjuje tudi napis »Malo za šalo«. Vsebino oglasa je zato treba presojati v takšnem kontekstu, zato Razsodišče meni, da oglas ne predstavlja poziva k zalezovanju ali kakršnimkoli drugim nezakonitim dejanjem. Navodila v oglasu se namreč ne nanašajo na dejansko zalezovanje oseb, temveč je v njem pojasnjeno, kako se lahko spremlja vsebine, ki so bile s strani uporabnikov namenjene za deljenje z drugimi, pri tem pa se ostane neopažen. V oglasu so torej pojasnjene nekatere funkcije TikToka, ki so dostopni vsem uporabnikom in jih večina bolj veščih uporabnikov družbenih omrežij že pozna.

Slovenski oglaševalski kodeks v 2. členu določa, da se oglaševanje presoja z vidika splošno prevladujočih pravil o dostojnosti in ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, kot so vsebina oglasa, širši družbeni kontekst, medij, ciljna skupina in druge okoliščine. Razsodišče ugotavlja, da je bil oglas objavljen na družbenem omrežju TikTok, ki je značilno okolje za humor, ironijo in satirične vsebine, pri čemer ciljno publiko predstavljajo predvsem mlajši uporabniki, zato ga je potrebno tudi presojati v luči te generacije in uporabe jezika (slenga), ki je običajen med mlajšimi. Po mnenju Razsodišča oglas ne vsebuje elementov, ki bi bili žaljivi ali bi globoko oziroma množično prizadeli javnost, poleg tega tudi ne prikazuje ženskega spola na podcenjujoč ali stereotipen način ter ne napeljuje k nasilju nad ženskami.

Čeprav je pritožnica v pritožbi navedla, da naj bi oglas spodbujal k nevarnim in neodgovornim ravnanjem ter zmanjševal pomen varnosti, s čimer naj bi bil v nasprotju z določbami 7. člena SOK, Razsodišče ugotavlja, da vsebina oglasa ne vsebuje vizualnih ali besedilnih elementov, ki bi neposredno ali posredno spodbujali k nevarnim dejanjem, nasilju, nesocialnemu vedenju ali omalovaževali pomen varnosti, saj je oglas zasnovan in predstavljen v humornem kontekstu.

Oglaševalsko razsodišče
Jaka Repanšek, predsednik