Utemeljeno

Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 76 / 03. 09. 2002

PRITOŽBA:

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo v zvezi s tiskanim oglasom "Ne izgubite dobrega imena – Mariborčan Rok Hostnik bo zaradi piratstva odsedel 6 mesecev v zaporu." oglaševalca BSA (Business Software Alliance) iz Ljubljane, objavljenega v časniku Delo 8. aprila 2002. Odvetniška pisarna, ki po pooblastilu zastopa vlagatelja pritožbe, v pritožbi navaja, da predmetni oglas krši tako zakonska določila (Kazenski zakonik, Zakon o medijih) kot določila Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Vlagatelj pritožbe sicer priznava, da je bil Rok Hostnik pravnomočno obsojen in da mu je bila izrečena kazen zapora 6 mesecev, vendar pa imajo tudi osebe, ki storijo kazniva dejanja, pravico do varstva svoje časti in dobrega imena. To velja ne glede na težo kaznivega dejanja. Nedotakljivost človekove osebne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic pa zagotavlja tudi Ustava RS. Z oglasom, v katerem je piratski znak (mrtvaška glava), ter s tekstom, ki kaže na to, da naj bi bil Rok Hostnik manj vreden ("ne izgubite dobrega imena"), ker je bil obsojen za kaznivo dejanje, je bila prizadeta osebnost naše stranke in njegovo človeško dostojanstvo. Oglas je torej očitno prizadel človeško dostojanstvo Roka Hostnika, z oglasom je bilo storjeno kaznivo dejanje očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. Roku Hostniku se očita manjvrednost, izgubil bi naj "dober glas", skratka ožigosan je kot manjvredni predstavnik družbe. V nadaljevanju vlagatelj pritožbe navaja, da je v R Sloveniji svoboda izražanja ustavno zagotovljena pravica, ki pa ni neomejena. Svoboda tiska in pravica do izražanja, je hkrati tudi obveza tistih, ki pravico izvršujejo, da to počnejo tako, da pravice drugih oseb s tem niso prizadete. V primeru spornega oglasa, je poseg v osebnostne pravice Roka Hostnika še toliko hujši, ker ni šlo za objavo članka , ampak je neka pravna oseba svoja stališča posredovala slovenski javnosti, izdajatelj časnika Delo, pa je imel od tega materialno korist. Nedopustno je ustvarjati ekonomsko korist in dobiček tako, da se kršijo osebnostne pravice ljudi.

ODGOVOR:

Oglaševalec BSA GIZ iz Ljubljane v odgovoru na pritožbo v celoti zavrača pritožbo kot neutemeljeno, ker:

1. Vlagatelj pritožbe je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja po 159. členu KZ RS (računalniško piratstvo) in je dejansko prestajal zaporno kazen. Pritožnik očitno misli, da je z objavo oglasa izgubil dobro ime, vendar je njegovo stališče napačno. Dobro ime je izgubil, ker je storil kaznivo dejanje in to zavestno in z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, ter je s storitvijo tega dejanja pristal na vse posledice – izrečena zaporna kazen, poleg tega pa nedvoumno tudi izguba dobrega imena.
2. Objava sporočila ne krši niti določil Zakona o medijih niti določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Kaj so oglasi določa 46. člen Zakona o medijih, v SOK pa je oglasno sporočilo: ….vsako obvestilo o obstoju, lastnostih, namenu, prednostih in vrstah izdelka, zajeto v katerem koli sredstvu oglaševanja in objavljeno v katerem koli mediju, s tem da je naročeno in plačano. Sporno sporočilo objavljeno v Delu, pa ne predstavlja oglaševalčevega sporočila ali oglasa, saj ne izpolnjuje vseh znakov, ki jih predpisuje zakon oz. kodeks, saj je BSA objavila le dejstvo, da se ne izplača storiti kaznivega dejanja in kot primer navedla enega od kršilcev, ki je bil obsojen. BSA torej z objavo sporočila ni kršila kodeksa, saj sporno obvestilo ni oglasno sporočilo oz. oglas, ker ni bilo objavljeno z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime niti ni obveščala javnosti o obstoju, lastnostih, imenu, prednostih in vrstah izdelka. Sporočilo je bilo objavljeno, da bi druge potencialne storilce enakih ali podobnih dejanj obvestili o posledicah teh dejanj in jih s tem odvrnili od storitve kaznivih dejanj.
3. BSA GIZ tudi ni niti oglaševalska organizacija niti medij, tako da ni strokovnjak za oglaševanje. Tudi v primeru, da bi z objavo spornega sporočila bila kršena določila Zakona o medijih ali SOK, bi jih moral o potencialni kršitvi obvestiti medij, ki je sporočilo objavil, saj ima zaposlene strokovnjake, ki so dolžni preveriti ali bodo z objavo posameznih sporočil kršene določbe zakonov ali drugih predpisov.

Delo d.d. v odgovoru pritožbo zavrača kot neutemeljeno in navaja:

1. Oglaševalsko razsodišče razsoja na podlagi Slovenskega oglaševalskega kodeksa in ne na podlagi zakonov, v pritožbi pa ni niti ene navedbe, v čem naj bi sporni oglas kršil kodeks.
2. V primeru, da bo Oglaševalsko razsodišče razsojalo na podlagi predpostavke, da je želel vlagatelj pritožbe povedati, da je sporni oglas v nasprotju s členom SOK "Zakonitost", je potrebno z razsodbo počakati do zaključka postopka na sodišču, katerega v pritožbi napoveduje odvetnik.
3. Navedeni oglas ne more biti sporen. Sporočilo je jasno in resnično: Pirati (simbol piratov je mrtvaška glava na zastavi), ne izgubite dobrega imena! - kot navedeni pirat, ki je bil pravnomočno obsojen na javni obravnavi. O sodbi so že pred objavo oglasa poročali mediji. Z oglasom niso kršene človekove pravice, kot je navedeno v pritožbi, temveč so bile zaradi piratstva kršene pravice podjetja. Oglas poziva k spoštovanju zakonov. Podobne akcije potekajo v različnih državah, poznamo celo oglase, ki pozivajo k spoštovanju zakonov celo z objavo fotografij obsojenih.
   
   DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA:
   
   Člen 9 ZASEBNOST
   V oglasnih sporočilih se ne smejo prikazovati ali omenjati še žive osebe, če te v to ne privolijo in če oglasno sporočilo krši še sprejemljivo stopnjo zasebnosti. To velja tako za državljane Slovenije kot tudi za tuje državljane. Izjema je na primer upodobitev skupine ljudi kot ozadja za osnovni posnetek. Izjema je tudi oglaševanje za knjige, filme, časopise, televizijske in radijske programe, kjer je zaradi dejavnosti dopuščen dokumentaristični pristop. Izjeme so možne le, če kontekst sporočila ni žaljiv ali obremenjujoč. Oglaševalec mora v primeru razumnega ugovora katere izmed tako upodobljenih oseb sporočilo umakniti.
   
   RAZSODBA:
   
   Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 3. septembra 2002 in sprejelo razsodbo:
   
   Pritožba je utemeljena.
   
   Oglaševalsko razsodišče na podlagi zbranih informacij in ogleda oglasnega sporočila ugotavlja, da oglas krši 9. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj je v oglasu navedeno ime še žive osebe brez njenega privoljenja, s čimer oglas tudi krši še sprejemljivo stopnjo zasebnosti.
   
   Oglaševalsko razsodišče oglaševalca in medije javno poziva k takojšnji prekinitvi objav predmetnega oglasa.
   
   Oglaševalsko razsodišče
   Boštjan Strnad
   Predsednik OR