Utemeljeno

Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 81 / 20.02.2003

PRITOŽBA:

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Sindikata Slovenskih železnic (v njegovem imenu Drago Torej) v zvezi s radijskim oglasom "Glasujte proti!" – pred referendumom o privatizaciji in preoblikovanju Slovenskih železnic – oglaševalcev Ministrstva za promet RS in Direkcije za železniški promet, ki je bil predvajan na številnih radijskih postajah (Radio City Maribor, Radio Brezje Maribor, itn.). Vlagatelj pritožbe v pritožbi navaja, da v oglasu ni identificiran naročnik oglasa, zato meni, da oglas s prikrivanjem naročnika oglasa krši osnovno načelo oglaševanja. Vlagatelj pritožbe tudi sodi, da oglas sodi v kategorijo političnega oglaševanja in zato krši tudi 32. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), saj ne upošteva določila, da morajo biti sporočila v sklopu političnega oglaševanja podpisana z nazivom oglaševalca. Vlagatelj pritožbe v nadaljevanju navaja, da iz oglasa ni jasno razvidno, da gre za oglaševalsko sporočilo, saj ni avdio-vizuelno ločeno od redakcijskih sporočil, s tem pa oglas krši tudi 7. člen SOK. Vlagatelj pritožbe meni, da predmetni oglas krši tudi določila 7. člena Zakona o volilni kampanji: V biltenih, na letakih, plakatih, transparentih, diapozitivih in fotografijah v javni uporabi, na fonografskih in videografskih sredstvih ter drugih oblikah objavljanja informacij za javnost s prenosom zapisa glasu ali slike, ki vsebujejo volilna propragandan sporočila, mora biti poleg impresuma naveden tudi naročnik takšnega sporočila.

ODGOVOR:

Oglaševalec Ministrstvo za promet RS v uvodu k odgovoru na pritožbo navaja, da je vlagatelj pritožbe potrošnik Drago Torej in ne Sindikati Slovenskih železnic, ki niso pravna oseba, temveč združenje pravnih oseb – posameznih sindikatov, od katerih pa sta bila dva proti referendumu, tako da ni popolnoma jasno v čigavem imenu oz. po čigavem pooblastilu je bila vložena pritožba.

V nadaljevanju oglaševalec v odgovoru na pritožbo navaja, da se je Ministrstvo za promet na podlagi javnomnenjskih raziskav, ki so potrdile, da velika večina volilk in volilcev (90%) ni vedela, o čem naj bi glasovala na referendumu 19. januarja, odločilo za uporabo več komunikacijskih orodij (poleg običajnih: novinarske konference in sporočil za javnost), tudi za oglase v medijih. Po internem dogovoru sta bila naročnika oglasov dva: ožje ministrstvo za oglase v tiskanih medijih, direkcija za železniški promet pa za radijske oglase.

Poleg tega ministrstvo v odgovoru navaja:

1. mnenje pravnikov na ministrstvu je, da v primeru predmetnega oglasa ne gre za politično oglaševanje, ki ga regulira Zakon o volilni kampanji. Na pobudo nekaterih sindikatov SŽ je bila predmet odločanja na referendumu usoda gospodarskega subjekta, pravna podlaga za to pa zakon o referendumu in ljudski iniciativi;
2. predstavniki zakupnika medijskega prostora so zagotovili, da so bili oglasi objavljeni v t.i. oglaševalskih blokih, da so bili torej ustrezno ločeni od drugih vsebin in zato prepoznavni kot oglasi;
3. oglasi so bili zadnjič predvajani 17.1.2003.

Direkcija za železniški promet se v svojem odgovoru na pritožbo pridružuje mnenju Ministrstva za promet RS, da ni šlo za politično oglaševanje, saj predmet odločanja na referendumu ni bil politične narave, ampak je šlo za strogo gospodarsko vprašanje.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA:

Člen 4 POŠTENOST
Oglaševanje ne sme biti oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 20. februarja 2003 in sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Predmetni radijski oglas sicer ne krši 7. in 32. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), krši pa 4. člen SOK (Poštenost), saj je oglas oblikovan tako, da zaradi neidentificiranega naročnika lahko zavede povprečnega poslušalca.

Oglaševalsko razsodišče hkrati ugotavlja, da problematika oglaševanja v času referendumske kampanje v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi ni urejena in bo Državnemu zboru RS kot zakonodajnemu telesu zato posredovalo pobudo, da se področje ustrezno uredi – predvidoma na podoben način, kot je to urejeno v Zakonu o volilni kampanji.

Oglaševalsko razsodišče
Boštjan Strnad, predsednik