Utemeljeno

Razsodba Oglaševalskega razsodišča št. 87 / 01. 10.2003

PRITOŽBA:

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo družbe Menart d.o.o. iz Ljubljane v zvezi z radijskimi oglasi "Eurosonček 148" oglaševalca Occasio d.o.o. iz Maribora, s katerimi oglašujejo Turistično agencijo Sonček. Oglase so zasnovali v agenciji Doberman Creative Company iz Maribora.

Vlagateljica pritožbe v pritožbi navaja, da v radijskih oglasih, ki se že od junija 2003 predvajajo na različnih radijskih postajah, izvajalko Karmen Stavec in njeno pesem "Lep poletni dan" podcenjujejo in omalovažujejo, saj je besedilo oglasa "v sebe sem bila zagledana", "v sebe sem bila zaljubljena" ter "v hipu sem popušila" neprimerno in celo žaljivo in poskus škodovati ugledu izvajalke in avtorice skladbe. Zato ocenjujejo, da predmetni oglasi kršijo določila 13. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

ODGOVOR:

Doberman Creative Company, agencija v kateri so oglase zasnovali in oglaševalec Occasio d.o.o. v skupnem odgovoru na pritožbo le to zavračata kot neutemeljeno, saj so prepričani, da oglasov nikakor ni možno razumeti kot nepošten, neobjektiven napad ali razvrednotenje blagovne znamke oziroma oglaševalca in v nadaljevanju navajajo:

Besedilo "v sebe sem bila zagledana" in "v sebe sem bila zaljubljena" nikakor ne more biti žaljivo, saj ne dosega objektivnosti za žaljivko, v nasprotnem primeru bi lahko bilo žaljivo prav vse, kar bi nekdo izrekel in bi tožečega prizadelo, pa temu ni tako. Prav tako ni nikjer omenjeno ime osebe, ki bi naj bila zaljubljena vase in bi slednje utegnilo biti razvidno le iz besedila pod predpostavko, da v originalni pesmi umetnica poje/pripoveduje o sebi, kar je premalo za določitev osebe, na katero bi se žalitev sploh lahko nanašala.
Besedilo "V hipu sem popušila….", tudi to ne more biti žaljivo, saj je pevka v intervjuju za Radio City Maribor, ki je bil posnet na Menartovem pikniku, sama izjavila, da so vse pesmi, ki so bile narejene v takšnem stilu "pušnle" (torej vključno s pesmijo Lep poletni dan!).
Na koncu ne gre prezreti stanja, ki je v slovenskem medijskem prostoru nastalo po nastopu na Eurosongu. Glede na številne izjave, ki jih je v javnosti izrekla gospodična Stavec in visoka pričakovanja, ki jih je imela pred odhodom na tekmovanje, je bila pevka pogosto tarča posmeha v večjem delu slovenskega medijskega prostora. Lahko razumemo njeno prizadetost, vendar naš oglas ne more nositi bremena kolektivnega pritiska, ki ga je pevka verjetno občutila po svoji uvrstitvi na tekmovanju za evrovizijsko popevko.
Opozarjamo pa tudi na 53. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki določa: Proste predelave ; 53. člen: Predelava objavljenega dela je prosta: 1. če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti; 2. če gre za predelavo v parodijo ali karikaturo, če to ne ustvari ali utegne ustvariti zmede glede izvora dela; 3. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe; 4. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, pa je avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA:

Člen 9 ZASEBNOST
V oglasnih sporočilih se ne smejo prikazovati ali omenjati še žive osebe, če te v to ne privolijo in če oglasno sporočilo krši še sprejemljivo stopnjo zasebnosti. To velja tako za državljane Slovenije kot tudi za tuje državljane. Izjema je na primer upodobitev skupine ljudi kot ozadja za osnovni posnetek. Izjema je tudi oglaševanje za knjige, filme, časopise, televizijske in radijske programe, kjer je zaradi dejavnosti dopuščen dokumentaristični pristop. Izjeme so možne le, če kontekst sporočila ni žaljiv ali obremenjujoč. Oglaševalec mora v primeru razumnega ugovora katere izmed tako upodobljenih oseb sporočilo umakniti.

Člen 13 OMALOVAŽEVANJE
V sporočilih ni dovoljeno nepošteno in neobjektivno napadati ali razvrednotiti drugih izdelkov oz. blagovnih znamk, oglaševalcev, njihovih sporočil.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 3. 9. in 1. 10. 2003 in sprejelo razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Predmetni oglasi kršijo 9. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj prikazujejo še živo osebo brez njenega privoljenja. Dejstvo, da oseba v oglasih ni izrecno poimenovana, ob tako očitnem navezovanju na njeno javno podobo, nastop in izjave, ni pomembno. Oglaševalec in njegova agencija v pojasnilu sama priznavata, da so v oglasih uporabljeni navedbe in izrazi, ki jih je navedla točno ta oseba. Ob tem je pomembno tudi, da je ta oseba navedbe izrekla v povsem drugih medijskih tekstih in kontekstih. V predmetnih oglasih so uporabljeni prijemi, ki - v času, ko jih je naročnik oglasov začel predvajati, še toliko bolj očitno - naslovnike oglasa, poslušalce, nesporno navajajo, da njihovo vsebino povežejo s konkretno osebo. To nedvoumno izkazuje tudi pojasnilo oglaševalca in njegove agencije.

Ker je ta oseba v predmetnih oglasih uporabljena tudi v povezavi z izdelkom oz. blagovno znamko vlagatelja pritožbe, OR ugotavlja, da predmetni oglasi kršijo tudi 13. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Oglaševalsko razsodišče oglaševalca in medije javno poziva k takojšnji prekinitvi akcije oglaševanja.

OR ob tem poziva oglaševalce, da se zavedajo vloge in pomena oglaševanja, kot ju opredeljuje Slovenski oglaševalski kodeks, in da v oglasih ne uporabljajo prijemov, s katerimi bi omalovaževali in smešili pravne in fizične osebe, ne glede na njihovo izpostavljenost v javnosti.

Oglaševalsko razsodišče
Boštjan Strnad
Predsednik OR