Poglobljeno z ... Vesno Žabkar

Red. prof. dr. Vesna Žabkar iz Ekonomske fakultete opozarja, da se marketing danes spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Največji razkorak med akademskim svetom in prakso vidi predvsem v hitrosti odločanja in kriterijih uspeha. Medtem ko akademski svet temelji na analizah, modelih in razlagi pojavov, podjetja iščejo predvsem hitre in merljive učinke. Kot pravi sama, “v podjetjih marketing temelji na hitrih, intuitivnih odločitvah, v akademskem svetu pa na racionalnem in logičnem.”

Na razvoj stroke imata velik vpliv digitalizacija in podatkovna analitika, ki po njenem mnenju spreminjata razumevanje marketinga. “Gre za premik od razlaganja k napovedovanju, od teorije k modelom strojnega učenja,” poudarja sogovornica. Ob tem opozarja, da marketing danes ni zgolj komunikacija, temveč optimizacijski sistem, kjer algoritmi in platforme vse bolj določajo, kaj uporabniki sploh vidijo.

Pomemben izziv vidi tudi v izobraževanju novih generacij marketinških strokovnjakov. “Ključna vrednost izobraževanja danes ni v učenju posameznega orodja, ampak v razumevanju, kaj orodje predstavlja in kdaj odpove,” pravi. Po njenem mnenju morajo študenti poleg klasičnih marketinških konceptov razumeti tudi delovanje algoritmov, podatkovnih sistemov in umetne inteligence.

Dotaknila se je tudi trajnostnega marketinga, kjer poudarja, da podjetja pogosto ostanejo le pri komunikaciji. “Trajnost mora biti del temeljne ponudbe vrednosti, ne le komunikacijski dodatek,” opozarja. Ključ vidi v verodostojnosti, merljivosti in dolgoročni konsistentnosti.

Za prihodnost marketinga kot znanstvene discipline pa vidi največji potencial v povezovanju podatkov, vedenjske znanosti in etike. Kot zaključuje, “marketing ne more biti nevtralen, saj vpliva na potrošnjo, okolje in družbene neenakosti.”