SOZ Akademija: Kako umetno inteligenco pretvoriti v merljiv poslovni učinek
Na tokratni SOZ Akademiji sta govorca Enej Gradišek in Matjaž Požlep skozi svoji predavanji predstavila, kako lahko umetno inteligenco pretvorimo v merljive poslovne učinke.
Uvodoma je besedo prevzel Enej Gradišek, ki je umetno inteligenco predstavil kot utrjen in nepogrešljiv del sodobnega poslovnega razmišljanja, ki bi moral postati sestavni element delovanja vsake organizacije. Poudaril je, da generativna umetna inteligenca marketinškim strokovnjakom omogoča ustvarjanje praktično neomejenih količin vsebin, temelječih na vnaprej znanih podatkih. Ključno pa je vprašanje, na kakšen način te vsebine generiramo. Prednost klepetalnih orodij, kot je ChatGPT, je predvsem v tem, da lahko ob ustrezni rabi in premišljenem oblikovanju ukazov (promptov) ustvarjamo kakovostne in učinkovite rezultate. Kot je izpostavil: “Če dobro ‘promptamo’, bomo dobili dobre odgovore … V podjetju si lahko ustvarimo lasten ‘Google’.”
Del predavanja je namenil tudi predstavitvi konkretnih orodij, ki jih lahko podjetja implementirajo v svoje poslovne procese za povečanje učinkovitosti. Ob tem je opozoril na pomen premišljene in varne uporabe, saj velik del vrednosti umetne inteligence izhaja prav iz razumevanja, kako orodja pravilno uporabljati. Umetno inteligenco moramo razumeti kot multiplikator, ki za generiranje kakovostnih rezultatov potrebuje obsežen kontekst, jasne cilje in ustrezne vhodne informacije.
V nadaljevanju je Matjaž Požlep spregovoril o praktični, vsakodnevni rabi umetne inteligence v poslovnem okolju. Izpostavil je, da umetna inteligenca sama po sebi organizacije ne spremeni – kljub temu da jo v svojih delovnih tokovih uporablja že več kot 88 % ameriških podjetij, jo le približno 30 % tudi uspešno monetizira. Ta razkorak pojasnjuje s t. i. »zablodo hitrejšega konja«: podjetja z umetno inteligenco zgolj pospešujejo procese, zasnovane v 20. stoletju, namesto da bi jih na novo oblikovala in sistematično vključila v sodobne poslovne modele.
Ko se uporaba umetne inteligence v podjetju institucionalizira, po njegovih besedah preidemo na višjo raven delovanja – ne sprašujemo se več, kako bomo nekaj naredili, temveč zakaj to sploh počnemo. S tem preskočimo zastarele korake, odpravimo procesne vrzeli in bistveno povečamo učinkovitost.
Požlep je poudaril tudi širši družbeni kontekst: živimo v obdobju intenzivne disrupcije. Paradoksalno danes velja, da umetna inteligenca lažje kot rutinska fizična dela nadomešča kompleksne intelektualne naloge. Zato jo moramo razumeti kot »podporno nogo – podobno kot traktor ali motorna žaga«, torej kot orodje, ki nam pomaga pri hitrejšem odločanju, ustvarjanju in poslovanju. Kljub temu pa ostaja ključnega pomena človeška presoja, saj končno odgovornost in presojo ustreznosti rezultatov vedno nosi človek.